Lačen otrok

25. September, 12.20

Sva na vlaku za Ostravo. Še dobro, da je imel pet minut zamude, ker sva predolg jedla nutello in pila kavo in bi drugače zamudila. Olomouc je bil čist nor. Glavne znamenitosti sva hitro pogledala, večinoma so takointako samo kvazi gotske cerkve, katedrale in kapelice. Včeraj sva šla v živalski vrt namesto v palačo, ker se nama ni dal z busom furat dve uri v eno smer za deset minut pozlačenih kipcev. Če greš s Štefanom v živalski vrt ne smeš pokazat šibkosti in se skor zjokat, ko vidiš kjut živali (žirafe!!!), ker se ti bo potem cel dan smejal v glavo. Po dveh urah iskanja dojenčkov slončkov sva se sprijaznila, da jih nimajo in šla še enkrat pogledat žirafe. Ker so lepkaste. Do petih nama je energija od jajc, ki sva jih mela za zajtrk, že trikrat popustila, zato sva se vrgla v ta prvo gostilno, ki sva jo zagledala, naročila pir in hamburgerje in se nažrla kot prasca. Ko sva prišla nazaj v center, sem jaz hotla še na torto (ker sem fat fuck), potem sva šla pa nazaj v hostel oddremat, ker nama je falil še od prejšnje noči. Po srednje efektivnem catnapu sva šla v najbolj kul klub v Olomoucu (ker je bil odprt pa blizu), se napojila z viski kolo, šla iskat en drug bar, ki ga nisva našla, prišla nazaj in nadaljevala večer v družbi tekile in slabe glasbe.

26. September, 10.40

Baje greva takoj zjutraj na bazen. To bi blo čist verjetno, če ne bi bila še vedno v hotelski sobi (zamudila sem tudi zajtrk, ker je bolj fino spat). Zdaj greva po hrano, ker imava že polno rit nutelle, potem pa upam da še po kavo- devet ur spanja meni pač ni dovolj. Čakam, da je kopalnica frej. Lulat me.

22.10

Pred dvema urama sva prišla iz fukojebine, rekla da bova zadremala za pet minut in se zdajle zbudila. Zdaj ne greva ne na mini golf, ne v bar, ker sva preveč lena in bova rajši jedla sendviče. Jaz imam končno pet minut za napisat blog, ker je šel on po hrano.

Češki bazeni so, po pričakovanju, češki. Voda je za pet stopinj prehladna, jacuzzi je sicer fin, ampak verjetno manjši od naše stare bane, v delu za rekreacijo je pa glih tolk penzionistov, da jaz ne morem odplavat par dolžin kravla, ker se babicam takoj zaletim v rit. Po plavkanju, zmrzovanju in počivanju sva šla na pico iz mikrovalovke, na grad se nama pa ni dalo, ker je bilo predaleč (in ker Štefanu ne delajo pokemoni, da bi se mu vsaj jajca valila). Sem se hotla it hojsat, ampak me je ena kuzla nagnala dol iz igrišča, zato sva spizdila nazaj proti Ostravi in kupila grozdje.

Zdaj moram it, ker bo verjetno človek kmalu nazaj in bo treba jest. Vse prečudovite fotke bom butnla v blog ko pridem nazaj (dva dni kasneje kot je bilo v osnovi planirano,  ker se mava čist preveč fajn, kar si za Češko nikol neb mislu), lahko pa si predstavljate, da sva ekstremno fotogenična.