Fuzbal

Virtualno tepem Vesno, ker ne zna reševat problemov. Jaz tudi ne, ampak se vseen delam, da imam malo pojma in se igram terapevta. Na okenski polici imam že devet ur prazen kozarec od soka, ki ga vedno pozabim nest nazaj v kuhinjo. Ravnokar sem jedla načose, ker je prepozno za tople sendviče. Več kot očitno sem popolnoma obupala z dieto "voda za večerjo". Preko Facebook chata spremljam fuzbal tekmo, ki me sicer ne zanima preveč, ampak je vseeno bolj zanimivo kot samo refrešanje feeda. Nisem še spakirala, ampak imam pa musko na telefonu (ta projekt je tud traju več ur, ampak zdaj sem zadovoljna). Zmrazil me je, ampak sem prelena, da bi si oblekla pulover, ki je sicer zelo blizu, ampak bi se mogla mal stegnt. 

Komaj čakam jutri, ker vidim Lobi po stotih letih. Potem si grem domov spucat lak iz nohtov in vržt par štunfov in majic v kovček. Baje moram vzet kopalke. Glede na to kakšen kaos je moj lajf mi gre presenetljivo na živce če nimam planov za tripe narejenih v nulo. Očitno bo ta trip malo bolj spontan in bom naenkrat jokala od sreče in od strahu, medtem ko se bom z vsemi štirimi oklepala ruzaka z dokumenti.

Update: Zdaj tudi gledam fuzbal. Oziroma poslušam isti plejlist kot že dva mesca vsak dan, na enem zavihku imam pa odprt live stream, ki je na mute. Zraven pišem blog. Ampak vseen šteje, ane? Saj sem že parkrat gledala ta konkreten šport. Ne morem rečt da mi je kaj bolj zanimiv od ostalih športov, niti mejn. Vse mi je ista brezvezarija. A me kdo zastop na tem področju? Dvomim. Slovenski deci so večinoma vsi mahnjeni na fuzbal (in pir), če ne pa vsaj na smučanje ali košarko. Če v množici rečeš "Prevc", se zna zgodit da bo komu začelo prihajat po ritmu 'kdor ne skače ni slovenc'. In če na Facebook ne objaviš vsaj en selfie na leto iz Planice ali Stožic, si v bistvu sramota celemu narodu. Point je v tem, da jaz še vedno ne razumem sistema in pravil ničesar, kar v živo prenašajo na tvslo2. Sklepam, da si za tak greh zaslužim najmanj javno kamenjanje na prešercu. Še dobro, da je vsaj Olimpijskih iger že konec.

Nisem hotla pisat o fuzbalu, kr zgodil se je. Še ena krasna metafora za moj lajf.

Če še ni blo jasno, da letos vse zveze razpadajo, je zdaj konec še Brangeline. Sam to me v bistvu zanima glih tok kot fuzbal.

Life tip: ne mojih snapchatov odpirat v javnosti, ker je velika verjetnost, da pojem.

Ravnokar sem se spomnla, da se danes še nisem stuširala. Grem imet monolog/ karaoke/ meditacijo pod ogabno vročo vodo. Sori če si fuzbal fan. Pa sori ker je kratek (that's what he said).