sreda, 10. oktober 2018

Nizozemka

Po enem tednu in enem dnevu sem končno našla čas, da raziščem obe ulici mojega začasnega domačega mesta. Tako sedim v kafiču ob morju, pijem kavo (ki ni tako dobra kot domača iz nespresso aparata) in razmišljam, kako zadnja dva tedna strnit v en blogpost.


»Nekaj po nizozemsko in ni 'neuken in de keuken', ki je edina meni razumljiva fraza«
»I'm sorry, I don't understand«
»Do you come here often?« (Jaz se v tem trenutku odločim da bom comala here often, ker je natakar luškan)
»Nope, my first time«
»Oh sorry, are you working?«
»Uuum (ugotovim, da ne rabi vedet, da pišem sam nek nepopularen blog), yeah«


Po nekaj minutah smalltalka, med katerim me je čist casualy povabu žurat kak večer, je kafič okupirala skupina tridesetih turistov, ki so jih pomoje mogli posest še v vece. On jih je moral postreč, jaz pa se lahko končno posvetim mojemu oh tako pomembnemu delu.

Torej, kdor me občasno stalka na Instagramu ve, da sem naslednja dva meseca članica nove družine. Čez dan se igram z dve leti staro pupiko, pazim, da se ne usede na kužka in ji brišem rit. Fino se imamo in za nagrado dobim neomejeno količino sladoleda in crkjanje novorojenčice. Med vikendi pohajkujem po Amsterdamu in spoznavam nove ljudi, čisto slučajno pa sem srečala še bratranca iz Francije, ki se je zadnjih šest let nekako izogibal obisku moje rodne dežele (in mene). V enem tednu sem pridobila izjemen repertoar otroških pesmic (Bath song, Apples and bananas, Down by the bay, Daddy finger in podobne) in obnovila znanje Disneyevih besedil. Naučila sem se tudi nizozemske otroške govorice (najpogosteje uporabljene besede so op, oak, ney, od angleških pa baby, poop, eat in yum). Eden od največjih bonusov je spanje otroka od devetih zvečer do devetih zjutraj. Ne vem kje kupiš takega, ampak če bo imel poj pamž drugačen bioritem, ga bom dala na Bolho in probala še enkrat. Drugi največji bonus je ogrooomna postla.  Tretji največji bonus je banja, v kateri lahko jem četrti največji bonus, hruškov sladoled. V skrinji imamo ves čas 50 lučk, ker moja carska host mati poje vsaj štiri na dan.


Pretekli vikend sem obiskala Amsterdam. Od mojega zadnjega obiska je minilo že kar nekaj let in zdaj si lahko legalno naročim pivo (čudaki večinoma pijejo malo pivo) in joint (do tega dela še nisem prišla). Spoznala sem nekaj au pair kolegic in z njimi imela turistični fotošuting, pila rose v parku in jeda Oreo piškote z dvojno kremo. Z eno sva šli naslednji dan na hipster hot doge, z drugo grem v soboto v kino. Tisti iz Moldavije nisem dala telefonske.


Ker je luškan natakar ful zaposlen s kitajkami v matching rumenih plaščih, bom počasi šla v mojo loft sobo in pogledala finale serije. Potem bo pa pes tkointko hotu spet srat.