ponedeljek, 8. junij 2015

Petsto stopinj

Močno sočustvujem z vsemi, ki ste se danes zjutraj odločali med kratkimi in dolgimi hlačami in na koncu naredili napačno odločitev. Vi pa lahko sočustvujete z mano, ker še vedno nimam sončnih očal in jokam. Pa ne willingly ampak ker sem napol slepa v trenutku ko stopim iz sence. Prosim sonce ne tok sijat. Bod tuki, sam ne tok sijat.

Izpitno obdobje se je začelo s klasično sroljo in zdej moram odpisat sam še devet stvari. Težko rečem al je to velik, al mal, ampak lahko bi blo velik hujš.

Delat s froci je luštn.
"Jaz grem drugo leto že v drugi razred."
"Jaz pa v tretji!"
"Aja moja sestrica gre pa v drugi LETNIK!"
"MOJA sestrica ima pa tumor na možganih!"
In še preden se lahko odločim kako naj reagiram že slišim "Učiteljica kaj je to tumooor?"
Najboljš je da nisem učiteljica, ampak mi vsi tko rečejo. Razen ena punčka mi reče Nina, pa ne vem zakaj. 

"Mi gremo po vsakem treningu na pomfri v mekdonalc, lahko greš danes zraven. Imamo bel avto."


Ko pridem domov bom gledala Bones, ker imam naslednji izpit šele naslednji teden. In potem bom verjetno zabušavala do vikenda, v soboto bom pa ugotovila da se ne morem cele mikrobiologije naučit v dveh dneh in bom mela še eno stvar več septembra. Kok bo še luštno letošnje poletje.

Dej ipad ne mi crknt k morm ta usran blog do konca skup zmetat.

Mici mi je zamerla. Ne vem a zato ker sem jo po treh urah prestavla iz svojih nog, al ker ji nisem pustila da tlač kremplje v moja bedra. Anyway, zdej iz principa noče it iz šupe in rajš spi na omari, ker me tko lahko gleda zviška medtem ko ji govorim "Mici dej prid dol. Prid Mici. Dej no, lej kok je lepo zuni. Mici. Miciii. Dej no prid k se mi ne da čakat." Potem pa pridejo moji domov and she's like "Vaša debilna hčerka me cel dan ni spustila iz šupe. Bitch." Okej, pol se pejva pa umazane igre.



Sam še pet procentov mam. Ajdex, pa ne se mi scvret na soncu.