Na Čeče

Pri Ani je bilo kul. Sva se šli Guess what. Kar je v bistvu sfejkan Heads up oziroma charades za ljudi s smartfounom. Nekaj utrinkov:

"Okej, država na č pa v južni Ameriki je."

"Čimbabve!"

"Em poklic, tehnik za zvok."

"Sound human!"

"Maš Iran pa Irak pa še eno podobno državo..."

"Senegal!"

"Žival, morski prašiček"

"Sea pig!"

Potem sva zavohali da je Rok zapalil palačinke in sva se šli prepričat da ne bova ostali brez večerje. Ko smo pojedli smo ugotovil, da je Anja baraba, ki briše komentarje na fejsbuku in si ne umiva nog, zato smo se zmenil da gremo še na kebab pol pa k njej v (oziroma na!) Čeče trkat na vrata in jo spravit v bed. Vsi smo se tok zajbaval da bomo šli, da pol nismo bli več ziher da se zajbavamo in nakonc smo ugotovil da se sploh nismo zajbaval in smo res šli. Tko da če nočeš da ti random ljudje ob pol devetih zvečer uletijo na dom, ne hodi po mizah in ne briši komentarjev.

Da si boste lažje predstavljali awesomeness današnjih dogodivščin prilagam najin selfi z Johnnyjem.

Lep pozdrav.

Panika

Danes sem šla na predavanja. Pa ne zato ker bi bila sama po sebi tok pridna, ampak zato ker res nočem da mi ostane dvatisočpetsto izpitov za september. In še dobr, da sem šla. Pri botaniki smo dobil semena graha, fižola in koruze, ki mi bojo očitno delal probleme nasledni mesec. Mormo jih namreč dat kalit, česar me je grozno strah, ker mi bojo verjetno crknla še preden se bo kej nardil. Resno, men še nikol (NIKOL NIKOL EVER) ni uspel preživet kakršnekoli rastline. Nobene. Kaktusi se mi posušijo, čeprav jih je treba zalivat samo parkrat na leto, božično žito mi pa zgnije. In zdaj je mogoče čas, da se vprašam zakaj hudiča že študiram biologijo. In pazi to- ta semenski veleprojekt je pogoj za opravljanje izpita. Če prej ni blo dost razlogov za paniko, jih je pa zdej. Bolš da so fižolčki čarobni in bojo zrastl do čarobne dežele, kamor bom lahko pobegnila. 

Zdaj poleg zganjanja panike poslušam še Kimbro. In zraven si želim, da bi se jaz tud lahko tko drla k ona pa bi se slišal carsko. Evo. Tm pr 3.40. K se js tko derem se Mici vrže iz šteng, da jo boli še kej druzga kot samo ušesa.

Baj d vej, jutr grem h Ani Banani. Upam da bo mela spet kkšno dobro hrano. Pr njej je zmeri kkšna dobra hrana, zato se tud tok velikrat povabim k njej. Pa komi čakam da bom spet vidla njene carske posterje in nardila selfi z 1D. Ne sej ne, enkrat jih bom zažgala in spekla čevape nad njimi. Pol mi bojo pa dišal po teenage dreamsih.

Tuki sem hotla dat en selfi od Ane pa mene z 1D, sam ne dela. Verjetno še bolš, ker je ogaben.
Madrfaking semena.

Sonček in nurikabe

Odkar sem nazadnje pisala blogec se je zgodilo ogromno stvari. Za začetek, bli so prazniki. Ja vem, bli so pol leta nazaj. In bil je fin božič in prbito novo leto in stresno izpitno obdobje in kul rojstni dan, ki si ga verjetno ne bom dobro zapomnila (razen po celodnevnem učenju fizike). Je pa smešno da je fizika edini predmet ki sem ga nazadnje v celoti nardila. 

Pust je očitno oddelal svoje in zadnje dni lahko brezskrbno sedim na sončku, berem knjigo in rešujem nurikabe. Saj se je luštno sprostit in uživat, ampak na žalost mi ena baraba skos šraufa v glavo to, da se bo spet kmal treba učit. Pa če mam toook serij za pogledat pa toook knjig za prebrat pa toook komadov, ki bi se jih lahko naučila poorly zašpilat na klavir. A loh dobim še tri ure na dan več? Al pa neko čudežno substanco, ki bo pomagala da mi ne bo več treba spat deset ur na dan? In ne, kava ne vela, ker je hinavska.

Druga zelo pomembna novica je, da sem zgubila kavbojke. Potem sem jih sicer našla ampak sem se zredila v koleno in so se strgale, tko da mi očitno res niso bile usojene. A ni bed da se zrediš v kolen? Js bi se rajš v joške.

Odkar sem zvečer v Ljubljani včasih ponesreč gledam poročila. A nisem odrasla? Jaz se počutim ful odrasla k gledam poročila. Sicer se mi pretežno bruha ko poslušam butaste ljudi, sam me boli. Ker sem odrasla in razumem več kot pol besed. Zdej moram postat pa samo še odgovornejša, pametnejša in bogatejša (tj. imet več denarja kot samo za kavo in sendvič v bakverku).

Grem naprej gledat poročila, ker vas to, da gremo v New York in upam, da nas ne bojo raztrelil, ne zanima. Bajbaj.