Še vedno me nisi poklicu

Že prov, zamerm. (Ne sej ti ne, ker si takšn srčk da ti pač ne morm kr tko zamert. Sej te čist razumem da ti grem včas na živce, sam damn k te tolk pogrešam).

Nekak sem se pooptimiznila in upam, da sem se s tistim mal učenja geografije naučila dost za dve (al pa slabo tri. Sej ni preveč če prosim za slabo tri, ane?). Sam ne se mi smejat, če bom rekla da ne vem kaj je anticiklon. Ker se zna zgodit, da bom pozabla.

(I TRY TO CONCENTRATE, BUT ALL I CAN THINK OF IS YOU!)

Klinc pa ta lajf k zmerej pride vmes, ko se dogajajo pomembnejše stvari.
Aveš, to si je en kurac zmislu sistem, da morm bit vprašana geografijo letos. Ne čez deset let, ko bom mela časa na pretek, ampak letos. Za crknt, kako so nekateri ljudje bolani in se izživljajo nad življenjem drugih. Fakof no.

Aja, pogovarjam se z Nejo od Pie in mi razlaga o tem kako je lani hodila na plavalni tečaj pa v varstvo, da ji ni blo treba delat naloge in da je imela eno učiteljico, ki je imela majhna ušesa pa ki je jedla sendvič, da so bli potem še oni lačni. Zdej pa ne hodi več, ker je že drugi razred. Hihi.

Aveš in pol ko se odločm, da te bom jaz poklicala (ker ti mene ne), se mi ne javiš.

No sej. Bom pač počakala da nehaš delat karkolipačdelaš in me pokličeš nazaj. Pa tud če bom mogla čakat cel življenje (ok no, jutri bom šla vseen v šolo, ker moram bit geografijo vprašana, ampak pol pa res, skoz te bom čakala, da veš!).

Kaj sm hotla že rečt? Aja, hotla sem rečt, da moram napisat angleški sestavek, dolžine 300 besed zato, ker sem nesla papir v smeti (brez dovoljenja al neki. Med poukom. Ja pa boli tebe kurac, ženska, sej sam neki v SMETI NESEM). Ne, seriously, to je kr neki.

ŠEZMER ME PA LOHKA POKLIČEŠ, adej no. (K sm že prov bedna s tem klicanjem).