Premislila sem si

Za pusta ne bom kavč, ampak bom noseča najstnica (ma ne, zajbavam se, no).

Ugl. Dans smo pisal fiziko in jaz bom zabila. Nazaj smo dobil slovenščino in sem jezna, ker je 3, ker bi lahko bla 4, ampak ni, ker sem kreten (a je kdo opazu, da je v tem stavku preveč vejc?).

Ja o shit, že na začetku sem zamorila z ocenami.

Dans nimam nič za napisat (a bejž no bejž, to je pa nekej novga). Na fejsu sem šla lajkat kr ene dolgočasne fotografije in komentirat kr ena bedna stanja in to. In ne bom se učila nemščine (o Bog, samomor delam).

ja, FUL DOBR, res, ful mam rada, da me nekdo razpizdi takrat, ko bi morala bit skoncentrirana (pa že tko nisem in petkrat narobe prepišem eno stvar in TRIKRAT izračunam, da je -2 + 3 = -1.

Jebisejebisejebisejebise ajeuredu.

Ooojebemti.

Pffff.

Take fore.

(Težko priznat, ampak jaz sem sebi največji sovražnik.)

Dej mi mir. Sam za tri minutke.

Okej, zdej je uredu.

Napisala sem pesmico. Dve. Ne bom ju napisala.

(Obujanje spominov) Ful bi šla za tri leta nazaj, al pa štiri, ko sem mela tebe pa ko je blo tko fajn pa ko sva s Pio lakirale nohte Garfieldu pa ko sva bli tko obsedeni s tabo, da sva si šli registrsko od vašga avtomobila na pamet zapomnjevat pa ko sva te pred vsakimi počitnicami slikali iz ene random učilnice, iz katere se je vidlo na postajo, da sva te lahko gledali med počitnicami, ker sva mele tvojo nejasno, nekvalitetno, razpacano slikco na enem kurčevem sony ericssonu in nama je blo to tok fajn da sva skor ukradle tvojo bolj jasno fotografijo iz plakata za nemščino (ampak je pol nisva, ker sva ble preveč pridne za kej tazga).

In pol naww ... ma ne. Nam nadaljevala.

+ ŠEZMER NIS POKLICAL!

Ne, čak. Povedat moram še tole.

Danes se torej ni zgodil nič pretirano interesantnega, razen to da sem zaljubljena.

Pejd me zdej klicat!