Zakaj ne pišeš bloga, Eva? Izdajalka si, hočmo tvoj blog.
Okej. Ne pišem ga zato, ker nimam časa. To je v bistvu manjša laž. Ne pišem ga zato ker si ne vzamem časa. Ampak who can blame me, bit tri ure na dan na faksu je velik zalogaj, ne morte pričakovat da bom prišla domov in z navdušenjem napisala petsto besed o veledogodivščinah na biotehniški fakulteti.
Naslednji vpis sem šparala za hiter overview našega tripa v New York, ampak glede na to da še vedno nimam vseh fotkic se mi je zdel džabe in če bi še naprej čakala bi se loh zavlekl za par let. Blo je kul! Skenslal so nam avjon za tja, ampak pol smo rekl nevermind in bli veseli da nismo strmoglavl, čeprov so nas potem butnl v en random hotel in nam dal za jest dunajske zrezke in Hoferja in razkuhane makarone. Zaradi skenslanga avjona smo bili potem en dan v minusu, ampak smo vseeno vidli vse kar smo imeli v planu.
Rada bi šla na morje pa v Stockholm pa pol spet na morje pa pridt nazaj konc septembra in met čudežno narejene vse izpite. Vmes bi prebrala ene dvajset ne-faksrelated knjig, pila mohito in jedla čevape. Sam kaj ko mi je čarobna svetilka crknla.
V petek sem mela varno vožnjo. Ne vem zakaj se tko imenuje, ker driftanje po simulaciji ledu jaz ne dojemam kot varno. Blo je mal kripi, ampak tud mal fajn. Najprej me je blo strah ampak ko sem dvestokrat zasukala volan proti "tistim rjavim vratom" in me ni zavrtel po celem poligonu, sem bla ful hepi. Malca je bla dost lejm in v potici so ble rozine, ampak sem imela s sabo še suhe banane. In apparently mam travme iz otroštva, zato si med vožnjo pomagam z obrambnimi mehanizmi. To ni res drgač, okej?
Zdaj morem počas prešaltat na anatomijo, ker je že skor konc vaj in si moram napisat neki o mišicah.
Se slišmo enkrat polet.
Rada bi šla na morje pa v Stockholm pa pol spet na morje pa pridt nazaj konc septembra in met čudežno narejene vse izpite. Vmes bi prebrala ene dvajset ne-faksrelated knjig, pila mohito in jedla čevape. Sam kaj ko mi je čarobna svetilka crknla.
V petek sem mela varno vožnjo. Ne vem zakaj se tko imenuje, ker driftanje po simulaciji ledu jaz ne dojemam kot varno. Blo je mal kripi, ampak tud mal fajn. Najprej me je blo strah ampak ko sem dvestokrat zasukala volan proti "tistim rjavim vratom" in me ni zavrtel po celem poligonu, sem bla ful hepi. Malca je bla dost lejm in v potici so ble rozine, ampak sem imela s sabo še suhe banane. In apparently mam travme iz otroštva, zato si med vožnjo pomagam z obrambnimi mehanizmi. To ni res drgač, okej?
Zdaj morem počas prešaltat na anatomijo, ker je že skor konc vaj in si moram napisat neki o mišicah.
Se slišmo enkrat polet.
