Človek bi si mislil, da bom med štirtedenskimi počitnicami kaj več pisala, ampak meni je totalno prevroče, da bi ždela v domači pisarni, kjer je ta moment verjetno okrog 35 stopinj in vas obveščala o svojmu lajfu.
Zadnjič enkrat sva bila v Italiji. Če jaz ne zadanem kart za avtobus v nagradni igri, jih pa Štefan. Kljub temu, da sva bila na morju, nad Italijo nisva najbolj navdušena. Hrana je draga in zanič, morje pa umazano, ampak morje je morje in podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Na koncu sva predčasno zapustila Grado in se prestavla v še bolj svinjski Trst s kletno sobico na dvokilometrskem klancu. Ta je imela boljše postelje kot hotelska soba ampak turbo zimprovizirano kuhinjo, najmanjšo kopalnico na svetu in narobe zmontirana vrata tuš kabine. Vrata ogromnih omar iz Ikee so izgledala, kot da so bila recently krvava in očiščena z belilom, kar ni pripomoglo k mojemu občutku varnosti. Sva pa vsaj končno jedla topel obrok, ki ni bil topel sendvič (ne toast, ampak dobesedno topel sendvič) ali sparjeno pivo.
Ta teden sem veliko hengala z Ramono, ker je za par dni prišla iz svojega carskega šihta. Šli sva na Svibn (jaz ne čisto do vrha, ker sem raje nabirala šavje za herbarij ob poti pa ni se mi mudil it scat tko kot Nodiju), uničli sva ji lase (ker je bilo premalo barve, ne ker sem jaz nesposobna, čeprav ji trenutna sprana sivo-vijolična res sede tko da ni za kej) in šli sva na Zagorski tek vozit fensi avto (in zraven peli 90s komade in lovili pokemone). Par dni prej sva šli tudi na zasavski roadtrip v Čebelico na pico, na Trojane po krofe in v najhujše zasavske rovte- Hrastnik h Ani banani na kavo (čeprav je v tistem luksuznem kafiču delala samo en teden in za ta čas dobila preveč ženitvenih ponudb, da bi lahko ostala).
Ena ma bolj mastne lase k druga.
Spekla sem tudi dve piti, ker sem genij in rada večkrat zalaufam pečico med vročinskim valom. Pri eni mi je pomagal Štefan, čeprav ne zna niti jajc ločit, ampak ma dost drugih talentov. Drugo sem raje naredila sama, ker je bila za Juretov piknik in si je nisem upala zasrat. O tem pikniku sicer ne smem pisat, lahko pa povem da je blo fino, razen pir iz ta velike kante ni bil dober.
Zdaj sem v nekih vicah med počitnicami in izpitnim obdobjem, ko se že učim, ampak ne garam, ko sem pod stresom ampak ne naredim nič za to in ko nimam časa, ampak si ga vseeno vzamem. V nedeljo greva še na zadnji izlet, potem grem pa s polno paro v sočasno spuščanje solz in švica. Počasi bom začela iskat če kdo rabi au pair, ker sem realno pesimistična, da je še šest izpitov nemogoče narest.
Pray for me.
