četrtek, 19. februar 2015

Sonček in nurikabe

Odkar sem nazadnje pisala blogec se je zgodilo ogromno stvari. Za začetek, bli so prazniki. Ja vem, bli so pol leta nazaj. In bil je fin božič in prbito novo leto in stresno izpitno obdobje in kul rojstni dan, ki si ga verjetno ne bom dobro zapomnila (razen po celodnevnem učenju fizike). Je pa smešno da je fizika edini predmet ki sem ga nazadnje v celoti nardila. 


Pust je očitno oddelal svoje in zadnje dni lahko brezskrbno sedim na sončku, berem knjigo in rešujem nurikabe. Saj se je luštno sprostit in uživat, ampak na žalost mi ena baraba skos šraufa v glavo to, da se bo spet kmal treba učit. Pa če mam toook serij za pogledat pa toook knjig za prebrat pa toook komadov, ki bi se jih lahko naučila poorly zašpilat na klavir. A loh dobim še tri ure na dan več? Al pa neko čudežno substanco, ki bo pomagala da mi ne bo več treba spat deset ur na dan? In ne, kava ne vela, ker je hinavska.

Druga zelo pomembna novica je, da sem zgubila kavbojke. Potem sem jih sicer našla ampak sem se zredila v koleno in so se strgale, tko da mi očitno res niso bile usojene. A ni bed da se zrediš v kolen? Js bi se rajš v joške.


Odkar sem zvečer v Ljubljani včasih ponesreč gledam poročila. A nisem odrasla? Jaz se počutim ful odrasla k gledam poročila. Sicer se mi pretežno bruha ko poslušam butaste ljudi, sam me boli. Ker sem odrasla in razumem več kot pol besed. Zdej moram postat pa samo še odgovornejša, pametnejša in bogatejša (tj. imet več denarja kot samo za kavo in sendvič v bakverku).



Grem naprej gledat poročila, ker vas to, da gremo v New York in upam, da nas ne bojo raztrelil, ne zanima. Bajbaj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar