Lačen otrok

25. September, 12.20

Sva na vlaku za Ostravo. Še dobro, da je imel pet minut zamude, ker sva predolg jedla nutello in pila kavo in bi drugače zamudila. Olomouc je bil čist nor. Glavne znamenitosti sva hitro pogledala, večinoma so takointako samo kvazi gotske cerkve, katedrale in kapelice. Včeraj sva šla v živalski vrt namesto v palačo, ker se nama ni dal z busom furat dve uri v eno smer za deset minut pozlačenih kipcev. Če greš s Štefanom v živalski vrt ne smeš pokazat šibkosti in se skor zjokat, ko vidiš kjut živali (žirafe!!!), ker se ti bo potem cel dan smejal v glavo. Po dveh urah iskanja dojenčkov slončkov sva se sprijaznila, da jih nimajo in šla še enkrat pogledat žirafe. Ker so lepkaste. Do petih nama je energija od jajc, ki sva jih mela za zajtrk, že trikrat popustila, zato sva se vrgla v ta prvo gostilno, ki sva jo zagledala, naročila pir in hamburgerje in se nažrla kot prasca. Ko sva prišla nazaj v center, sem jaz hotla še na torto (ker sem fat fuck), potem sva šla pa nazaj v hostel oddremat, ker nama je falil še od prejšnje noči. Po srednje efektivnem catnapu sva šla v najbolj kul klub v Olomoucu (ker je bil odprt pa blizu), se napojila z viski kolo, šla iskat en drug bar, ki ga nisva našla, prišla nazaj in nadaljevala večer v družbi tekile in slabe glasbe.

26. September, 10.40

Baje greva takoj zjutraj na bazen. To bi blo čist verjetno, če ne bi bila še vedno v hotelski sobi (zamudila sem tudi zajtrk, ker je bolj fino spat). Zdaj greva po hrano, ker imava že polno rit nutelle, potem pa upam da še po kavo- devet ur spanja meni pač ni dovolj. Čakam, da je kopalnica frej. Lulat me.

22.10

Pred dvema urama sva prišla iz fukojebine, rekla da bova zadremala za pet minut in se zdajle zbudila. Zdaj ne greva ne na mini golf, ne v bar, ker sva preveč lena in bova rajši jedla sendviče. Jaz imam končno pet minut za napisat blog, ker je šel on po hrano.

Češki bazeni so, po pričakovanju, češki. Voda je za pet stopinj prehladna, jacuzzi je sicer fin, ampak verjetno manjši od naše stare bane, v delu za rekreacijo je pa glih tolk penzionistov, da jaz ne morem odplavat par dolžin kravla, ker se babicam takoj zaletim v rit. Po plavkanju, zmrzovanju in počivanju sva šla na pico iz mikrovalovke, na grad se nama pa ni dalo, ker je bilo predaleč (in ker Štefanu ne delajo pokemoni, da bi se mu vsaj jajca valila). Sem se hotla it hojsat, ampak me je ena kuzla nagnala dol iz igrišča, zato sva spizdila nazaj proti Ostravi in kupila grozdje.

Zdaj moram it, ker bo verjetno človek kmalu nazaj in bo treba jest. Vse prečudovite fotke bom butnla v blog ko pridem nazaj (dva dni kasneje kot je bilo v osnovi planirano,  ker se mava čist preveč fajn, kar si za Češko nikol neb mislu), lahko pa si predstavljate, da sva ekstremno fotogenična.

Čeha na balkonu

"Super se boš mela!"

Zakriči overly-excited Vesna vsakih 7,3 sekund, medtem ko meni noga živčno tolče po tleh. Parkrat ji rečem, da vem, ampak da kaj če sploh ne uspem prit gor, potem obupam. Avtobus se pripelje (po mojem mnenju) zadnjo minuto (torej dvajset minut pred odhodom). Vesna mi prijazno zvleče kovček in ga butne v prtljažnik, voznik ima neko čudaško opazko, potem mi poskenira karto. Hladno je, ampak meni je kul, ker imam novo jakno. Vesna se trese in neuspešno ovija v pretanko jopico. Sushi roll Vesna. Parkrat mi še vzklikne "Kok bo dobr!", jaz sem malo jezna ker ne gre z mano. Noče mi it po hrano v meka, pravi, da je prepozno. Do odhoda je še par minut, zato jo stisnem in pošljem domov spat. Voznik komentira, da bi on tud rad objem, Vesna zavije z očmi, jaz pa se vkrcam. Avtobus je poln, ker vsi ležijo čez dva sedeža. Ne najdem svojga zica, zato vprašam enega izmed redkih budnih ljudi. Njegova bejba me ubije s pogledom. Zica ni težko najdt, če znaš brat in če nisi slep. Počutim se zaostalo, spet se vprašam kako bom preživela ta trip, vmes se spotaknem čez prehod. Na mojem sedežu spi hipster. Malo ga butnem, ampak se ne zbudi. Butnem ga malo bolj in ni navdušen. "Eeehm, excuse me, I think this is my seat...". V odgovor nekaj zamomlja, se obrne in mi da filing da bo zaspal nazaj. Tik preden ga še enkrat butnem spusti Chewbacca zvok, ki spominja na "Sorry", pobere svoje stvari in spoka neznano kam. Zici so trdi in neudobni, placa za noge še zame ni dovolj, čeprav imam res kratke. Pomaham Vesni, potem se odpeljemo. Nekako se namestim v ležeči položaj, ampak imam filing, da mi bo tako zaspala roka, zato se še malo obrnem. V križ me žuli pas, zato ga pokrijem z novo jakno in iz ruzaka potegnem dekco. Na poti se neštetokrat ustavimo, jaz se zbujam na dvajset minut. Na eni točki neka gadna šestdesetletna avstrijka skoraj podre vrata od veceja, nekdo mi posveti z lučko v fris. 

Na Dunaj pridemo pol ure prekmalu. Na prvi pogled zgleda, da smo sredi pičke materine, zato malo hiperventiliram. Nekje zadaj v glavi slišim Vesno, ki mi pravi "Noro bo, umir se!", zato poiščem informacije. Ginger brada mi prijazno in s sumljivim nasmeškom za ob sedmih zjutraj razloži na kateri vlak moram it, na subway shemi mi označi par zadev in proda karto za dva evra dvajset. V prvo najdem ta prav vlak, ne zgrešim postaje za prestop, brez da koga vprašam najdem tudi ta drug vlak in uspešno pridem do Stadioncentra. Naslednji avtobus gre čez dve uri in pol. Vržem se v kafič in naročim kapučino s slabo spenjenim mlekom, mati me na facebooku zaslišujejo če sem preživela prvi del poti. 

21.15

"No kva uva napisala?" Zmatrana sva tok, da komi živiva, ampak dneva še ni konc. Usedeva se na balkon, ki je sicer rezerviran za kadilce in odpreva flašo vina. Poslušava Bocellija in nadaljujeva proti bolj hardcore arijam. Odpreva Milka kolačke, ampak jih jem samo jaz, ker nekdo pazi na linijo, čeprav bo imel po enem letu Češke ziher pivski trebušček. Mene napenja. Po hitrem postopku zmanjka vina, on ima še pir, jaz sem pa prisiljena, da se začnem treznit. Še dobro, ker se me sploh še ni vse prijelo. Notri par francozov pije vodko, ki je nočejo šerat z nama. Crkne mi telefon, zato iz opere prešaltava na "Prjatlco". Preseneča me količina spitega piva in poslušane govedine danes. Pokrita sva z dekco, ki sem jo imela na busu, ker ledrce ne pomagajo več in naju zebe. Tudi on se prepusti toku in zagrabi Milka kolaček. Sprašujem se kam so šle zadnje tri ure. Počasi se bom mogla spravit pod tuš in v ogabno trdo posteljo s čudnim povštrom. Nasleden komad na plejlisti mi ni znan. Jutri zjutraj pričakujem jajca na oko. Zdaj moram ta vpis objavit in it, ker sem vedno bolj pijana. Začne se Severina.

Fuzbal

Virtualno tepem Vesno, ker ne zna reševat problemov. Jaz tudi ne, ampak se vseen delam, da imam malo pojma in se igram terapevta. Na okenski polici imam že devet ur prazen kozarec od soka, ki ga vedno pozabim nest nazaj v kuhinjo. Ravnokar sem jedla načose, ker je prepozno za tople sendviče. Več kot očitno sem popolnoma obupala z dieto "voda za večerjo". Preko Facebook chata spremljam fuzbal tekmo, ki me sicer ne zanima preveč, ampak je vseeno bolj zanimivo kot samo refrešanje feeda. Nisem še spakirala, ampak imam pa musko na telefonu (ta projekt je tud traju več ur, ampak zdaj sem zadovoljna). Zmrazil me je, ampak sem prelena, da bi si oblekla pulover, ki je sicer zelo blizu, ampak bi se mogla mal stegnt. 

Komaj čakam jutri, ker vidim Lobi po stotih letih. Potem si grem domov spucat lak iz nohtov in vržt par štunfov in majic v kovček. Baje moram vzet kopalke. Glede na to kakšen kaos je moj lajf mi gre presenetljivo na živce če nimam planov za tripe narejenih v nulo. Očitno bo ta trip malo bolj spontan in bom naenkrat jokala od sreče in od strahu, medtem ko se bom z vsemi štirimi oklepala ruzaka z dokumenti.

Update: Zdaj tudi gledam fuzbal. Oziroma poslušam isti plejlist kot že dva mesca vsak dan, na enem zavihku imam pa odprt live stream, ki je na mute. Zraven pišem blog. Ampak vseen šteje, ane? Saj sem že parkrat gledala ta konkreten šport. Ne morem rečt da mi je kaj bolj zanimiv od ostalih športov, niti mejn. Vse mi je ista brezvezarija. A me kdo zastop na tem področju? Dvomim. Slovenski deci so večinoma vsi mahnjeni na fuzbal (in pir), če ne pa vsaj na smučanje ali košarko. Če v množici rečeš "Prevc", se zna zgodit da bo komu začelo prihajat po ritmu 'kdor ne skače ni slovenc'. In če na Facebook ne objaviš vsaj en selfie na leto iz Planice ali Stožic, si v bistvu sramota celemu narodu. Point je v tem, da jaz še vedno ne razumem sistema in pravil ničesar, kar v živo prenašajo na tvslo2. Sklepam, da si za tak greh zaslužim najmanj javno kamenjanje na prešercu. Še dobro, da je vsaj Olimpijskih iger že konec.

Nisem hotla pisat o fuzbalu, kr zgodil se je. Še ena krasna metafora za moj lajf.

Če še ni blo jasno, da letos vse zveze razpadajo, je zdaj konec še Brangeline. Sam to me v bistvu zanima glih tok kot fuzbal.

Life tip: ne mojih snapchatov odpirat v javnosti, ker je velika verjetnost, da pojem.

Ravnokar sem se spomnla, da se danes še nisem stuširala. Grem imet monolog/ karaoke/ meditacijo pod ogabno vročo vodo. Sori če si fuzbal fan. Pa sori ker je kratek (that's what he said).

Avto, trola, moped

Sem na štirinajstki. Peljem se h Samotu, čeprav sva bila še deset minut nazaj skupi v meku. On gre z mopedom. Greva iskat še eno čelado, da se greva potem furat po Ljubljani. Ne morva h Vesni, ker ma vso žlahto tam. Obvoz je, ampak ga ne razumem. Ena tetka je že trikrat vprašala če je to ČIST ZARES ŠTIRINAJSTKA, čeprav smo se peljali šele dve postaji. Avto imam v Zalogu. Rada si zakompliciram lajf, tudi na področju prevoznih sredstev. Dolgo že nisem bila v rožni. Tukaj vse smrdi po študiju. 

"A boš kej probala vozt? Al pa rajš ne, tle je preveč dragih avtov okol"

Sem misnla da sem za Vespo nesposobna, kva šele za to kanto k je treba šaltat. Z nogo! Jaz bom kar pri avtu ostala (sam da zberem pogum da grem na avtocesto z njim).

Motorist Samo (tud inštruktor vožnje in taksi do avtobusne)

Zdaj sem spet na enajstki, grem gledat če je avto še tam kjer sem ga pustila. Strmim v zadnji del avtobusa, kar me živcira, ker ne vem kje se peljemo. Fantič na moji desni ima trenirko potegnjeno do jošk. Grize si nohte, povoha prste in povrta po nosu. Potem še nekajkrat ponovi cikel. "Ja do kerga Hoferja s pa mislu?" se za mano nekdo z žametnim glasom dere v telefon. Nekdo je kihnil. Na zdravje! Tudi gospodična, ki mi sedi nasproti si vneto grize nohte. Fantič je zaključil s krebsovimi cikli, zdaj je dal noge na zic in se zleknil na šipo. Gospodična je vidno živčna, trza ji noga. Mogoče zato ker je menda zamudila rok za oddajo makete. Zunaj tuli rešilec. Vse bo v redu, saj smo blizu kliničnega. Tisti za mano je šel že dol in najbrž išče taprav Hofer, zato se lahko presedem in končno gledam v pravo smer. Kljub temu ne vem točno kje se peljemo. Zunaj je veliko tekačev, ampak noben ne zna lepo laufat, tako da še mene pete bolijo ko jih gledam. Mislim da sem dobila službo in mislim da bo super. Vseeno grem lahko v petek na počitnice. Hannah Montana bi rekla "best of both worlds". Zdaj smo spet pri enem Hoferju. Se bojim, da je šel Mr. Telephone tri postaje prekmalu dol. Mene ni strah da bi zajebala, ker grem dol pri Sparu. Zobarja sem zaradi planiranega izleta prestavila iz tega na naslednji petek. Mislim da bo kmalu moj Spar, ampak nisem ziher, ker je tema. Začelo je deževat, ampak zdaj me ne moti ker sem že skoraj pri avtu. Sem vedla, da ne bom rabila dežnika. Fantič se je pravočasno zbudil in šel dol takrat kot jaz. V avtu sem si dala na glas musko in pela. Med insrumentalnimi deli komadov sem se pizdila na nemca, ki je vozil šestdeset. Zdaj kupujem karto za na Češko in obupujem nad pomanjkanjem ustreznih avobusnih povezav do Dunaja. Update: Po parih urah odkrivanja globin interneta in google searcha sem ponosna lastnica kart, ki me bodo menda nekak spravle na počitnice. Se sicer grozno bojim, da se bom nekje na poti izgubila, da me bodo ugrabli in prodali in da bom pristala nekje v Rusiji, ne nujno živa ali pri zavesti. 

"Tvoja jetra pa ledvice bojo 2 uri prej na Dunaju k ti, hahaha" Ja. Funny pizda. Itak mam pa ledvične kamne, tko da je bolj slaba roba. Taka za Lidl, ne glih za Spar.

You’re gonna get hungry, you’re gonna get tired

You’re gonna lose hope, be wishing on stars

You’re gonna get lost, you’re gonna get scared

You’re gonna wanna give up, your hands in the air

You gotta stay with it

Like a rolling stone, you’re TRAVELING ALONE.

One in a 100

Ta vpis je mal poseben. Pa ne zarad vsebine, ki najbrž ne bo nič posebnega (ker kdaj se pa men kej posebnega zgodi), ampak ker sem po skoraj šestih letih on and off relationshipa z blogom končno prilezla do prelomnice stotega vpisa. Zdaj mu bom počas začela težit da me ožen, drugač bova šla pa narazen. V stotih objavah sem iz zmedene petnajstletnice, ki ni mela pojma o čem naj piše in kaj naj počne s svojim lajfom, prilezla do zmedene dvajsetletnice, ki nima pojma o čem naj piše in kaj naj počne s svojim lajfom. Na poti se mi je malo povečal besedni zaklad, kar mi nič ne pomaga, ker ga ne uporabljam, ratala sem zrelejša in odgovornejša (haha, tukej se moram ustavt, ker sem sama sebe nasmejala), čez sem dala veliko lepih in tudi nekaj manj lepih trenutkov in se na splošno precej spremenila. Kljub temu sem obdržala svojo hipster "no filter" personality, sarkastičen in črno obarvan smisel za humor, gobčnost in preobčutljivost. Upam, da se beremo tudi čez novih dvesto objav, ko bom mogoče dejansko bolj odrasla.

Dojenček (še zmeri nosim te allstarke)

Anex sem častila kavo. V bistvu limonado sam reče se kavo. Je spet pozabila tošl doma, ampak ni panike, ker sem že navajena da zmeri jaz častim. Sva govorili o smotanih pet-do-sedemindvajsetletnikih, o bivših in bodočih pobih in o kartah za vlak. Potem sem jo peljala na postajo in zdej se verjetno spet ne bova vidli čist predolg.

Queen Bae

Zdaj grem narest pico, potem pa pride Samo (in baje prinese sladoled, čeprav ne vem kako, ker pride z mopedom in se bo fural kakšni dve uri sam do mene, tako da bo ta obljubljeni sladoled najbrž v tekočem agregatnem stanju). Če bo priden mu bom dala en kos pice, več pa ne, ker vedno vse požre.

Kolca se mi, ziher name mislš! (Aww, optimistična)

Samo mi je pojedel pol pice in en kos in pol cheesecake-a (pa sem mu dala največji kos!). Potem sva gledala Lego movie, med katerim so bili njegovi izpadi smeha najbolj zabavni od vsega. Potem mi je hotu popravit imidž bloga, ampak je neki zajebal in zdaj zgleda drugače kot prej, ampak ne vem KAJ je drugač in me živcira. Pa ni prinesel sladoleda!

Zdaj si grem zamenjat posteljnino, ker me je včeraj nekdo spomnil kok je fajn spat v sveži postli. Potem bom pa najbrž spet čepela v pisarni in odlašala z objavo, za vsak slučaj če "se še kaj spomnem". Nikol se ne.

Jutri imam cel kup možnosti za popoldanske aktivnosti, ampak sem čist nezorganizirana in še vedno sploh ne vem kako bom šla do Zaloga, kaj šele kam dlje. A si že lahko kupim subvencionirano karto? Ne da se mi poguglat.

Veš, da ti je nekdo preveč všeč, ko med masturbiranjem pomisliš nanjga, namesto na Leonarda Dicapria. Fuck.

Še vedno imam potolčen in razbit kolen od srede. Samo sploh ni vedel kok sem se zložila po tleh, ker sta očitno z Vesno takrat "iskala telefon". Kdo se mi je pa pol tok v fris smeju? It's all so blurry. Nikol več ne pijem (haha).

Vse najboljše, Dunja! Da ti v lajfu nikol ne bi zmanjkal "čokolade" in gin tonika.

Naslov je daljši kot vsebina

Celibat je poleg tega, da ti pomaga razčistit stvari v glavi, dober tud kot neke vrste stranski social experiment. Tipi se večinoma kar ekspresno razbežijo, ko jim ga omeniš. Kar je pa spet dobro samo po sebi.

Ni mi všeč, da ne morem narest fiksnega plana, da grem na Češko (in kupit karte), ker imam v torek neke vrste razgovor/sestanek za šiht in če me bodo po kakšnem čudežu vzeli medse ne vem kdaj bom mogla dejansko začet delat. Jaz bi šiht, ampak pol bi pa prec še dopust. A ne gre to ponavad tko?

Včeraj smo šli na družinski izlet brez fotra, ker se po svoje zabava v moški družbi s hektolitri pira, ki ga ne pije. Pa dobila sem novo jakno pa po enem letu sem našla bulerje (Kdo izgubi čevlje? In to ne navadne, mejhne čevlje, ampak madrfaking bulerje. To res sam men uspe). Danes sem spekla cheesecake, ampak biskvit razpada.

Tamal je zvezda te fotke, jaz sem pa trebuh vn vrgla in ubijala s pogledom

Moja misija v lajfu je, da enkrat rešim celo Guardianovo križanko brez cheatanja.

Včeraj zvečer smo mislil met movie night, ampak je tamal spizdil v sobo še preden sem si jaz nachose pogrela, mati so pa enkrat v sredini zaspali (ker je bil res beden filem). Zato sem si okrog enajstih naštimala še Clueless, nagnala mačko dol iz svojih nog, se udobno namestila in odprla blue lagoon, ki me je tko potrpežljivo čakal v hladilniku. Zjutraj sem imela budilko ob pol devetih, ampak sem potegnila do pol dvanajstih. Zdaj se res že fejst bojim oktobra, ko bom mogla naročit nov bioritem na e-bayu.

Glede na to, da imam ta vpis odprt že od štirih popoldne, zdaj je pa že skoraj jutri, bom počas končala. Sori, ker ni nič novga. Aja, nekdo mi je rekel, da sem boginja, ampak ne smem dat skrinšota noter, ker se pol spet ne bo hotu z mano pogovarjat. Čao, folk.

iPhone je v garanciji, moj lajf pa ne

Znorela bom. Neki bom zabrisala po tleh in pol se bom kujala, ker ne bom hotla pospravit za sabo. In potem se bom zdrla na nekoga in se bo nekdo zdrl nazaj in to sam zato, ker sem nesposobna in ne znam uporabljat ajfona. Po približno 5-10 poskusih updejtanja se je namreč odločil, da ma problem sam s sabo in ga je treba restorat. In potem se ni hotu restorat. Ta telefon je hujš k bipolarna, histerična bejba s pmsjem in moje nerazumevanje tehnologije in pomanjkanje potrpežljivosti prov nič ne pripomoreta k popravljanju razpadajoče simbioze. Ugh!

Zdaj je restoran. Je tudi updejtan (ale-fucking-luja) in mimogrede, zakaj emojiji zgledajo kot da jih je nekdo polishal zadnje pol leta? Also, kje izklopim tiste čudne funkcije v messagih, ki jih noben ne bo nikol v lajfu uporabljal? Also, zakaj so notification bannerji tok grdi? Zdaj čakam, da se bodo android/windowsfon/other weird shit fani začel oglašat, da "Kaj pa taka jajca kupujem". Sam čeprov sem razočarana nad njim, mu bom forever zvesta (ker sej smo že ugotovil, da prepogosto odpuščam in dajem nove šanse ljudem in napravam, da še parkrat zajebejo situacijo). Še vseen rajš nesem ajfona na servis k androida!

"Eeej, jaz sem našla eno verižico v torbici."
"Ja, moja je! Noben mi je ni hotu odfeclat, pol sem jo pa zgubla."
"No mogoče, če mal bolš pogledam bom našla še od Vesne telefon."

Torbice od bejb so lahko precej podobne tisti od Mary Poppins. Če je bejba pijana pa tudi Bermudskemu trikotniku. V glavnem, zdej mormo spet ven v kratkem, da si izmenjamo izgubljene stvari in jih potem spet izgubimo in pademo v vicious circle. Komi čakam. 

Nobody baby but you and me.

If the stars don't shine, if the moon won't rise if I never see the setting sun again you won't hear me cry, this I testify, please believe me boy you know I wouldn't lie.

Štiri dni nazaj sem dobila apetit slona (ampak samo za cuker, kruh in karkoli z majonezo), 

tri dni nazaj so me prov nesramno začele bolet joške,

dva dni nazaj, enkrat v fazi pijanosti in pred lezbičnimi nagnenji, mi je bilo začel bit žal da sem v celibatu,

včeraj sem ratala tečna k drek,

danes so se nepovabljeno oglasil krči.

A mi kdo posod penis za par dni? Jajca baje že mam (updejtana in restorana). Grem se zadrogirat s protibolečinskimi tableti in kofeinom.

Res se mi smilte vsi, ki dobivate snapchate mene, ko pojem. A bom nehala? Ne.

Mati morm počakat, da pridejo nazaj in lahko končno jeva kosilo. "Jaz grem še v Litijo pa bova pol jedle kosil k pridem nazaj, ok?" "Ja, ok, sej jaz nisem še lačna." LIES, LIES, LIES!

Bom mela Nalgesine za predjed. Baj d vej, kdo si je zmislu musako? Kdo je reku 'hm, dejmo namest božanskih testenin rajš brezvezn krompir not porint'? Pa še ni majoneze noter. Bom šla kr po lonc Nutelle.

Poslušam Beach Boyse in se delam, da ne slišim mati, ki mi grozijo, da bova čez dve uri spucali bajto. Samo je reku, da mi bo naredu spletno stran, da ne bom forever vezana na blogger. Prijazen fant, sam jaz ne bom znala uporabljat svoje spletne strani (haha ha ha). Surfin' USA! Grem kr v Kalifornijo k tle ščije. Call me maybe.

Spam

3.40 (Raven alkohola v krvi: približno 0,12g/100ml)

Moj blog je baje spam. 1. Bmk in 2. Ne ga brat, če tko misliš. Sm se kr mal razpizdila.

Vesna je zginla ker je zgubila telefon in ga išče. Men se zdi, da vsi v njeni žlahti slej ko prej zgubijo telefon. Sam vsak drug vikend. Samo je z njo. Sedim na tleh. Dunja se pogovarja s tipom, ki ga ne poznam, Anita sedi na tleh in se pogovarja z bradatim tipom ki ga ne poznam. Mislim da je Miha, ampak nisem ziher.

"Maš še kko prjatlco s sabo?"

"Evo."

"Še kko?"

Ne vem točno kaj se je dogajal danes. Par izjav je blo za crknt ampak sem bila preveč boga da bi si jih zapomnila. Vmes se nam je joinal biggest fan, ki to pomoje ni več. Boli me roka in boli me koleno ampak to je bilo za pričakovat, ker po tleh ponavad padam tudi brez alkohola. Eni tipi so šli mimo s hrano. Z Dunjo greva po hrano. To bom najbrž regretala, ampak mi je to sekundo vseen.

"Ne se bat, naslednja postaja od trave ni heroin, ampak ekstazi!"

Un tip s katerim sem se prej pogovarjala eno uro pa pol je zginu. Mislm da sem mu poslala par snapchatov.

"Kretenizem je STD."

Napiš "O yay, kva smo ogabne!"

(Samo mi je pojedu meso)

11.45

Edini način, da vidim sončni vzhod je, da ostanem pokonci celo noč. Al pa če se moram zbudit ob štirih ker grem na avion ali pa trajekt, ampak to je na žalost še večja redkost. Zanimivo je eno uro sedet v avtu, gledat kako se dani in se treznt, medtem ko se pogovarjaš s človekom, ki ga nisi vidu že pet let. Sem prišla domov glih med fotrovo jutranjo telovadbo in ko so bli rogljički spečeni. Mogoče bi rogljiček. Mogoče mi je še mal slabo.

"Od kje ti poznaš *vstavi ustrezen psevdonim*?"

"Bivši od *vstavi še en ustrezen psevdonim* je. Ti?"

"Ena prjatlca ga je spoznala prek interneta pa včasih smo skup vn hodil."

Ker majhen svet.

"Ne ga klicat ob petih zjutri, vrjetn spi."

Sm vseen poklicala in sva se pogovarjala dve uri pa baje mu nisem šla na živce (success).

Samo in Vesna sta obupala v iskanju telefona in sta šla na bus. Anita se je pogreznla v zemljo skupej z bradatim fuckerjem (nazadnje videna ko sta šla čez rdečo na prehodu za pešce). Dunja je šla na bus. Jaz sem pol minute lovila pokemone.

Na teveju je oddaja o avjonih.

Ugotovitve večera:

- Gin tonik ni pametno mešat v razmerju 1:1 če spiješ več kot tri na par deci vinske podlage

- Če daš Evi kozarc v roke bo najbrž polila velik del vsebine

- Dunja ne zna rizlov kupovat

- Ne dat tok limone noter

- Limonin koncentrat je baje nasprot cedevite, ampak rabiš skor kompas in osnoven survival kit da ga najdeš

- Če misliš da je to dost alkohola, se najbrž motiš

- Samotu ne ponujat hrane, ker ti bo vse pojedu. Js ne vem kam ta človk daje vse to

- Vsi bradati nekiindvajsetletniki v polo majcah ob treh zjutri zgledajo isto (neprivlačno)

Zdaj na teveju lovijo ribe. Kaj to zaen program gledam, da so sami tipi v krizi srednjih let gor? Morm prestavt na neki bolj inteligentnega (TLC).

Grem po hrano (spet ja, kva hejtaš), pol pa najbrž naprej spat, ker mi še ene 9h manjka da dosežem svojo povprečno dozo spanca.

September (vroče je pa kot v peklu)

Na majci mam fleke od golaža, hlače pa oblečem samo še ko grem iz hiše, pa še to ne vedno. Včeraj sem celo poslala nekaj mailov regarding faks in šiht. Bla bi varuška par mescov, ampak verjetno ne, nazadnje je otrok, ki je rabu "občasno varstvo ker je pogosto bolan" kar čudežno ozdravel, ko sem povedala minimalno urno postavko. Če živijo v rovtah moram vsaj za bencin noter dobit no. Drugač pa sem ful dobra varuška, če kdo rabi! Nikoli mi še otrok ni pojedel plastelina in Disneyeve risanke lahko gledam na repeat. Pa vedno grem z njimi po štengah in jim obrišem rit če si jo ne znajo sami! Please hire me.

Kaj sploh delam doma, če se je začela Anthology tour? Kdo gre z mano v  Anglijo nooo? Sej se bom kr zjokala, če jih ne bom nikol v živo vidla.

Mati mi očitajo, da sem šla iz ene skrajnosti v drugo, da sem bila prej nonstop doma in da nikol nisem pila, zdaj pa skos ven hodim in sem ratala alkoholik (ko sem jo obvestila o planih da grem jutri ven in v četrtek zjutraj na prvi vlak domov). Not true, samo prej sem bla preveč fuknjena na nekoga, ki ni mel veliko časa zame. Pa bolj mi je ratval skrivat "alkoholizem". V hladilniku me čakata dva koktejla, jaz pa čakam na boljše čase, ko me mati ne bojo postran gledal, ko bom ob enajstih zvečer iskala odpirač.

Mačk se je odloču, da bi blo prijetno skočit na tipkovnico in mi porint šupak v fris, tenks.

Mal me prsti bolijo, k sm jih včeri rinla v češple. Cel ajmar jih je bil za razkoščičit, da jih bojo zdej lahko zjutri metal v šmorn (ker kaj je še boljši način da uničiš šmorn, razen tega da daš rozine noter?)

Nč ti nam napisala, pfff. FFFffffff. Ne bom!

Danes sem sanjala, da mi je moj biggest fan rekel, da bo nehal brat blog, ker prevečkrat zajebem vrstni red stavčnih členov v povedih. Potem sem šla pa na bungee jumping.

In other news: danes začenjam spolno abstinenco, ker sem nekje (verjetno na kakšni zelo zanesljivi science-related spletni strani) prebrala, da lažje rešuješ probleme če ne upoštevaš seks faktorja. Nisem navdušena, ampak bo pa nova izkušnja. Si predstavljam da bo moj libido kmal dosegu nov vrhunec (pa sem misnla da je zdej grozno). Me zanima kok dolg bom zdržala. Mogoče bi si mogla zastavit cilj. Mogoče pa ne, ker bom potem razočarana če ga ne bom dosegla.

Losing it.

Naučila se bom igrat poker, ker je šah beden.

Predlogi za jamranje od fantov iz Snapchata:
"Moram se učit, ker če ne nardim tega izpita fuknem letnik"
"Jamram, ker me noče"

Hvala, poba, zelo uporabno. Se pa lahko poistovetim z obema problemoma, juhej.

Pms, nehi me delat lačno in tečno in mozoljasto.

Zakaj v Hotiču ni več pokemonov?
Zakaj se lak za nohte tok hitr odkruši?
Zakaj si že cel dan grizem ustnce in ne neham tud ko mi začne kri tečt?
Zakaj sem tok živčna, če sploh nimam razloga?
Zakaj je tok preklet vroče v tej pisarni?

Grem se uležt na tla, ker je tam bolj hladen luft, čao.

Večerni sestanek

Dobila sem svojo pico! Potem sem pa nabila otroke v družabni igri in šla v Ljubljano, da sem Vesni nesla baked goodse in Raffaello, ki ga jem že en teden. Samo je rekel, da pride ob sedmih, ampak je prišel ob pol devetih. Potem naju je nahranla z zrezki v gobovi juhi in kompotom in prisluškovala "nenormalnim" debatam, medtem ko se je delala, da govori po telefonu.

Se pogovarjamo o mojih problemih:

"Pa dobr, ljudje ti bojo skos všeč"

"Ja to vem, sam zakaj mi ne more bit všeč en samski triindvajsetletnik s šihtom, ki je dejansko nekej doštudiru, živi v Ljubljani, bi mel dva al pa tri otroke, je brez mommy issues, ga ni težko gledat, je kokrtok inteligenten, igra inštrument, rad potuje in dobr kuha?"

Sej nisem misnla bit tok zahtevna, ampak mi je kr ušlo. Drugače je še cel kup stvari, ampak mi je zmanjkal sape.

"Zakaj ti je blo prej všeč k sm te božu po glavi, zdej ti je pa čudn?"

"Kdaj prej?"

Ammm, pol leta nazaj, ko sta bla dejansko skupej in ne v weird exes but best friends relationshipu? Mislim, men je to še vedno čudn.

Baje moram knjigo napisat. Sam bi blo verjetno pametno ugotovit ker žanr mi sploh sede, ker si predstavljam, da bi bla dobra samo v kakšni cheesy romantiki, ampak je problem, da se je moj okus za literaturo razvil prek tega že enkrat v osmem razredu osnovne šole. Potem je pa težava še v tem, da znam super zakomplicirat vse, ampak ne znam razpletat. Isto k svoj lajf.

Danes zjuraj, ob pol faking osmih, se je moj predragi bratec odločil, da bi blo pametno mal povadit bobne preden spizdi v šolo. Zdaj razmišljam o različnih načinih mučenja, da mu vrnem uslugo, ko pride nazaj. Ko bi me vsaj lepo prijetno zbudil, kot neka slaba alternativa kavi, ampak ne. Samo totalno me je ziritiral, da sem potem zaspala nazaj in imela nočno (jutranjo?) moro namesto kaj vas pa briga kaj sem prej sanjala.

Še vedno ne znam uporabljat µtorrenta, kaj je z mano narobe? Hekerji vsega sveta, prosim zberte se in mi pomagejte, jaz rabim svojo musko (ker mam nov aux kabel in mi ni treba več poslušat 'več dobre ene in iste glasbe' na Radiu1).

I’m rising up

Sometimes I wanna get away

But from the moment I met ya

I ran into fate

I ran into a brighter day

Saj bi napisala še kaj več iz včerajšnjega štiriurnega opravljanja, jamranja in pogovora, ki se je spremenil v terapijo, ampak je dost da sta moja terapevta obremenjena z mojimi nepomembnimi težavami. Drugače se imam pa čist super, to je dost.

Nč nam jezna če se še kej slišva, ne.

Kavč

Ene petnajst let nazaj, ko smo kupili novo sedežno garnituro, je bilo rečeno, da ne bomo nikoli ever ever jedli in pili na njej. Trenutno v napol ležečem položaju sedim na kavču, pijem kavo in jem muffine. Zraven pišem blog, gledam Bones in scrollam po Facebooku.

Včeraj smo imeli neko domestic varjanto Great British Bake Off-a. Sem rekla, da bom spekla pito, ampak so jo mati začel delat pred mano, potem sva jo pa ena drugi malo sabotirali, tako da je na koncu pol kreme steklo po pečici in se je tko lepo zažgalo na poden. Potem sem raj šla od doma preden so se spomnil, da bi blo fajn s špohtlom to odstranit. Ko sem prišla nazaj so bili pečeni tudi muffini, fotr je pa glih rolal štrudel. Lahko kdo pride na degustacijo, da bo čimprej zmanjkal, ker se mi ne zdi bit zdravo v hiši s tok cukranimi baked goodsi.

I wanna talk to you!

Ker sem ful prijazna, sem eni barabi (je tok velka baraba, da si sploh ne zasluži psevdonima, čeprov zgleda kot en Luka) dostavla napol sfejlano pito. Je reku, da je dobra, sam pomoje si je mal zmislu.

Underrated in rada bi jo znala zašpilat

Danes sva s tamalim spet brez kosila pa spet se nobenmu ne da stat v kuhni, jaz bi pa pico, ker sem zdravo prehranjujoča se oseba. Preveč govorim o hrani, a ne?

Samotu sem zatežila kdaj gremo kej vn, hengat, na sprehod al pa v Cirkusa, mi je čist vseen, pa je reku da loh kr dons, ampak da Cirkus odpade, ker ma jutri zjutri šiht. Sem rekla, da nej Vesno zvleče h men na mafne, ampak je bedna in SPET dela, zato ji bova kr na šiht nesla hrano. Zdaj lahko verjetno v CV dodam tudi "občasna dostavljalka domačih dobrot". Jaz sem tok talentirana, da sploh nevem zakaj nisem ene trikrat bolj uspešna v lajfu.

Mati včeraj ob pol desetih, ko me je našla v kopalnici: "A greš spat, al spet km vn?"

Zadnjič je bla kar šokirana, ko je ob sedmih zjutraj uletela v sobo in me našla v postli: "A ti si doma al kaj?" Sej še sama ne vem kdaj in kje bom spala. Moj bioritem je samo še daljni spomin.

Also, kaj je z Applom, da so skenslal lukno za musko? Zdaj sem nehala bit ateist samo zato, da lahko molim, da se bodo v desetih letih, ko si bom spet lahko privoščila nov telefon, spametovali in mi ne bo nikol v lajfu treba it nazaj na androida. Ali bog ne daj windows phone! See? Totalno verna. To je ziher spet nova papežova taktika za spreobračanje potrošnikov.

Grem posesat drobtine iz kavča. Lp (napiš mi kej, no!)

Not a date

"Kaj boš pila?"

"Vseen."

"Pivo?"

"Loh."

Pravi Eva, ki nikol ne pije piva. Je reku, da ni zmenek, sam si je vmes premislu (aww).

Lojze je zbolel (kao, men zgleda čist zdrav ko igra igrce in žvižga po hiši), jaz mu moram pa skuhat kosilo. Namesto tega sedim za računalnikom, poslušam isti plejlist kot že dva tedna in upam, da bo lačen pred mano in si sam vrgu pšanca v ponev.

Met a boy cute as can be. Matr, šele ko poslušam te ancient komade ugotovim, da nismo več tok mladi. Že tri leta nisem več dancing queen (young and sweet only seventeen). In če bi mela summer lovin' z osemnajstletnikom bi blo mal weird. Sam ne, jaz sem dancing queen forever, briga me kaj Abba prav. Romeo in Julija sta bla tud mlada pa naivna, pa glej kaj se je zgodil.

A pozna kdo koga, ki bi mi direkt dal šiht za ene dva tedna, preden spizdim h Štefanu na počitnice? Men je res dolgčas (pa rabim keš). Loh začnem že dons. Mimogrede, vse kaže da bom mogla it sama na tist sketchy češki vlak, kar je velik izziv za osebo, ki ne upa niti sušija probat.

Tamal se je spravu kuhat (success!).

Don't fuck with my love

Iz kuhinje prihajajo neki čudni zvoki, tko da se bom zaprla v pisarno in počakala, da bo safe in vse skuhano in počiščeno. Ne bom reskirala, da bom mogla pomagat drgnt zažgano posodo. Problem je edino, ker nimam hrane in pijače tukej noter in najbrž ne bom dolgo zdržala. Moram narest bulletproof plan kako se izmuznit v kuhinjo in nazaj in pograbit sredsva za preživetje brez da me tamal opazi in prosi, da mu pomagam. Moj lajf je težek.

Give a little time to me, I'll burn this out, we'll play hide and seek to turn this 'round. Ampak res, mal še rabim. I may be crazy, baby, but I ain't no fool.

Plavat bi šla. Tine, a si kej doma? Zalaufi bazen, pridem. Tudi morje bi blo fino, dej pejmo skupi.

Moram it klavir vadit, ker mam baje sam en mesec časa, da se naučim poorly zašpilat en komad. Be good.

Srečna brez razloga

Summer lovin' had me a blast (jaz pa še kar čakam, da se začne, čeprov je že september).

Če si pobrijem noge zate, si loh ponosen, ker si jih ne kr za vsazga.

Včeraj, preden sem šla na vlak, sem si pogrela juho in si jo dala v šalco, ampak je bila še prevroča, ker mi je fejst zavrela, zato sem jo za pet minut postavla na okensko polico. Danes, ko sem se pripeljala iz Litije, sem se spomnla nanjo in jo odnesla noter (potem pa polila po štengah, ampak jebeš detajle).

Dva dni sem že srečna. You can't stop the beat.

Šla bi na kavo s parimi ljudmi, ki jih imam rada, ampak se mi obenem ne da nikamor (sem ponosna že da grem iz hiše, na vlak in v Ljubljano je pa čist druga zgodba), tako da prosim, da se kdo naslika pri meni. Pokličite za frej termin (hint: skos sem frej, ker ne grem na izpit v petek. Že voham sranje, ki ga bom mela drugo leto s še enim dodatnim izpitom. Mal krivim nekoga, ker me je butnu v to depresivno/bipolarno thingy in se ne morem skoncentrirat, čeprov sem najbrž čist sama kriva. Tko kot za vse na tem svetu).

Might as well face it, you're a dickhead in love

Vesna noče z mano na Čečk pogledat svojga brata. Men je baraba, sploh zato ker bom zdej verjetno mogla it sama in bom najbrž šla na napačen vlak in pristala v pički materni in me ne bojo nikol več našli. Pa prosim, ne se prehmal veselit, nimam še karte. Sicer pa, sej ga šele par dni ni, kaj sploh rinem tja. Aja, ker bom umrla od dolgčasa če ne bom šla nikamor.

Danes za večerjo imam vodo. Poznam nekoga, ki bi bil vesel tega, ker morm baje shujšat in mi ne privošči niti pol jabke. Ta je še večja baraba kot Vesna.

It's way too soon, I know this isn't love, but I REALLY REALLY REALLY REALLY REALLY REALLY like you. God damnit. 

Predolge nohte mam, ampak se mi jih ne da postrižt.

Še vedno ni šel noben z mano na sprehod, bedni ste vsi.

Ene obrazce moram izpolnit, ampak ne najdem delujočega kulija.

Youtube mi je vrgu nek grozen komad na playlist.

I'm not the type of girl for you and I'm not going to pretend that I'm the type of girl you call more than a friend. (Not true)

Mal komi čakam jutri. Upsi.

Grem hitro spat (čez kaki dve uri, ker bom prej še na telefonu visela).

Free wine on a tuesday

20.05

Sedim v lokalu pred City Parkom in pijem vino. Čakam določeno, meni zelo ljubo osebo, da zaključi z enourno izmeno (še 51 minut) in naredi zaključek v tem taistem lokalu, da se lahko potem premakneva proti železniški in domačemu kraju. Je že prej delala do petih, potem sva šli pa v kino, ker je imela frej do osmih (kdo dela te bolane urnike za študentsko delo?).

Film bi bil dejansko fajn in bi bila verjetno navdušena nad njim (kolker sem s svojim hladnokrvnim odnosom do Hollywooda še lahko navdušena nad filmi), če ne bi prej že trikrat gledala trailerja (zahvaljujoč mojemu nenadnemu članstvu v Kolosejevem klubu zvestobe), ki masivno spoila ves plot twist.

Lulat me spet, ampak se mi ne da it (pa vina še nisem plačala, a čm kr spizdit?)

Kelnar, ki uvaja določeno, meni zelo ljubo osebo je rekel, da bom na računu za kavo dobila njegov fejsbuk (ne, hvala). Pol sem mogla pa še do njega it plačat. Flirting skills lvl: no. Hvala bogu da ma bejbo (ena ovira več, poleg dejstva da rapa).

A gre jutri dopoldne kdo z mano na sprehod? 

Baby when you're gone I realize I'm in looove. 

Edina sem v lokalu, pa še jaz čakam kelnarco. Naglas pojem. Noben ne jebe pet posto. Prej so pa vsi zijal v naju, kva je s folkom? 

Kako uničit samozavest dvanajstletnici, ki hodi tri metre pred tabo, če si nesramen tok kot jaz: "faaak lej kake hlače ma! Pa gate se ji skoz vidjo! Boga!" Mensezdi da imajo v peklu poseben prestol zame, upam da bo ortopedsko oblazinjen, ne morem met še bolj zjebanga križa kot ga že mam od vsega tega poležavanja. 

Sudden thought: Če se bo moj naslednji tip kdaj pritoževal, da mi iz ust smrdi po vinu, ne bo dolgo moj tip. Ne rabim človeka ki me bo opozarjal da sem deset minut nazaj spila dva deci fun juica.

Ne vem a sem lačna al me zebe. Mal sem overdressed, čeprov je Luki reku da overdressed ne obstaja in sem mal potolažena. Sam sej se itak tričetrt časa delam, da sem bolj fancy kot sem zares pa je ok. Če je zuni dež bom pač obula gležnarje in nisem sama kriva, da jih najbolj rockam v najlonkah.

Ni mi blo treba vina plačat, mi je sam pomežiknu. Hvala, najlonke.

Wake me up before you go go (ti si že šel, jaz grem pa zdej).

The one after the weekend

I'm back, bitches!

Sem si vzela mal vikend dopusta od bloga, ker se je precej dogajalo in se mi nekako ni dalo še čepet pred računalnikom. V petek smo meli uizi žurkico, v soboto bi mogla it s Tinetom in njegovo sestro v Cirkusa, ampak sem zatajila, ker sem bedna (pa ker oba boljš plešeta od mene in mi je bed it ven z njima). Pa v nedeljo dopoldne sem rajši pekla torto in brownie za Štefana, kot pa spala do dveh, ker je imel popoldne poslovilni piknik, da je lahko zdej mirne duše spizdil na Češko za celo večnost. Na pikniku sem dosegla par achievmentov:

- Nisem se napila

- Nisem jokala

- Štefanu sem počla dva vodna balončka za vratom

- Ko smo igrali odbojko me ni žoga zadela v glavo

- Ko smo igrali odbojko sem trikrat uspešno servirala

- Preživela sem overdose goveje muske

Ko so se zadnji preživeli odločili, da se ob enih končno premaknejo proti domu in odspijo tistih par urc pred veliko migracijo, sem tudi jaz natovorila ostanke torte, Vesnin herbarij in Štefanovega kolega, da bi ga odpeljala domov. Ampak sva bla lačna pa sva šla še v BTC v McDonalds, ker sej ne da sva bla cel dan na pikniku in bi lahko jedla mrzle melancane in ajvar. Ponoči se je kul peljat z avtom, ker so prazne ceste, na radiu pa ni reklam in novic in se lahko nemoteno dereš (ampak pol mogoče kdaj pozabiš izklopit dolge luči in zaslepiš tovornjakarja). 

Bamba, la bamba!

A me lahko en pelje plesat preden se mi zmeša?

Don't you keep me waiting!

(Come on let's twist again like we did last summer)

Čez štiri dni imam izpit, pa še vedno ne vem a čem it al ne.

Pred eno uro in pol sem se zbudila, ampak spet rabim počitek.

Šla bi na sprehod, ampak ne sama.

So mi mati rekli "Ti pa zadnje čase ful alkohol piješ."

Haha.

Nisem jaz kriva če so priložnosti pa jih izkoristim, sej sem še mlada, tok hitro si tud ne morem jeter uničit.

Odkar je Lojze fazan, je v hiši filing kot da je cela familija spet vpisana v gimnazijo. Revež je pa glih tok zmeden, kot sem bila jaz, samo da majo zdaj še malo slabšo malico.

Bodoči intelektualci.

Jaz rabim enga hekerja da mi pove zakaj mi ne dela μtorrent in zakaj si ne morem shrant fotk iz ta starega telefona. Aaaah zakaj je tok težko bit samska in nesposobna naenkrat?

Grem posesat kuhinjo in twistat in met karaoke contest sama s sabo, ker tko zmeri zmagam, pol pa najbrž mal dremat spet. Kakšen pester lajf. Štefan, upam da preživiš (pa napiši mi kakšno kartico).

September came real fast, faster than the last

Prvi september je dan, ko se za nadobudne gimnazijce in ostale, še mlajše palčke, začne novih deset mesecev mučenja. Ta dan z Ano običajno izkoristiva za sedenje v lokalih, zgražujoč se nad ljudmi, ki "še kr smrdijo" in so "še kr gadni" in so "še kr skup z unem" in ob pogledu na njih še vedno "doživljamo močne orgazme". Letos naj bi to tradicijo nadgradili in šli k Manci opravljat in jamrat, skupaj s flašo vodke in tetrapakom soka, ampak je punca zasrala, ker je šla že včeraj popivat in ob pol enih zjutraj sestavljat omaro v Ljubljano. Mensezdi, da ma še zdajle mačka. Pir, vse si zajebu!

Tako sva obupani (ne sej ne) čepeli dol v Rondoju (edini lokal, ki ga poznam v Hrastniku pa mogoče tud edini ki sploh obstaja v tem velemestu). Je Adis reku, če bova pršli hengat na štange ob šestih, ampak se nama ni dal tok dolg čakat, ker so naju iritiral puhasti fujasti brki za sosednjo mizo, zato sva se zapelali v breg in šli težit RVGju ko je jedel (pa moja duša se je baje vmes skozi okno metala).

A Sadis še spi?

Adisdas.

Adis Molar.

Aids.

Sami lepi vzdevki.

"A ti lh aids dam za rojstn dan?" Je reku ja, men je blo smešn.

Elvis, Elvis let me be, keep your pelvis far from me!

Ana je mela rdeče čevlje pa roza zokne. Fashion disaster.

Spucala sem kopalnico, success.

Na bed mi tolče, boljš da neham pisat.

Napiši mi še kej no, sej veš da mi je fajn to. Ne morš se sam ti zmeri počutit special k ti zatežim.