Not the most productive week

Četrtek, 3.11.

"Danes bom pridna!"

Do enajstih sem se celo spravla iz postle, spila kavo in se butnla pred računalnik, da bi začela s seminarsko. "Vsaj vire bom poiskala", sem rekla. Zdaj, ob pol dvanajstih, se s srnca filtrom na snapchatu in polnimi usti medenjakov na glas derem božične pesmi. Ker all I want for Christmas is you, tkoda baby please come home.

Petek, 4.11.

"I guess, da je Norveška samozadostna, k so Norvežani ful hudi".

Zaradi takšnih izjav bi bila no.1 fan Dunjinega bloga, ampak ga noče pisat, ker je raj glavna zvezda mojega. 

"V petek greva na UOO, zato da bova zvedla še kej več o seminarski. Pa loh se prej dobiva pa greva v knjižnico po vire." Šla sem na prepozen vlak, da bi šla prej v knjižnico in/ali jest nekaj užitnega, zato sem spokala v menzo, knjižnico pa spustila. Potem sva skupaj še z dvema suckerkama iz biotehnologije ugotovila, da danes UOO odpade. In potem se mi je skor zmešal, ker sem mogoče mal čuustveno labilna. Ko smo se končno sprijaznil z dejstvom, da se ne bo noben prikazu, smo se vsi spokal v avto, moškega predstavnika smo na drugem križišču vrgle vn in plane iz "gremo domov" spremenile na "gremo na kofe". To je dan izboljšalo za približno sedemkrat.

Na vlaku me je kondi razveselil z nepričakovano dobro voljo in prijaznostjo. Ni mi niti zatežil, da moram dat noge dol iz zica. Zdaj v postli gledam New Girl, pijem čaj in se smejim kot debil, ker sem srečna. Sploh se mi ne da še enkrat v Ljubljano, ampak nekdo mora pomagat vodko spit. Sej ne da podcenjujem Dunjo, ampak nočem da kdo pristane na pumpanju želodca namesto zajtrka. 

Nedelja, 6.11.

Petkovega večera se spomnem zelo blurry, od brezdomke naprej pa bolj kot ne samo po fotkah. Po dnevu in pol imam verjetno še vedno mačka. Vedno rečem, da ne bom več pila Malibuja, ker se to še nikoli ni dobro končalo, pa sem ga seveda vseeno. Poleg surove vodke in bogsigavedi česa še vse. Začeli smo v parku, potem smo šli jest. V meku so se štirinajstletnice hotle slikat s Samotom, ker so misnle, da je Prevc. Trejdal smo Malibu za breskov sok. Dvakrat sem šla lulat. Šli smo čez hišo od gospe brezdomke. Vsake tolk nam je delala družbo, vmes se je na smrt bala neznanca, čeprav je bil že deset metrov stran. Prinesla nam je kozarčke. V zahvalo sem ji dala juice vodko. Faracajg nam je padu v klopco, čeprav ga je Dunja kasneje našla v žepu. Hešteg magic. Na poti do Skeleta mi je spet zabediral, zato sem šla vsem na živce, zato mi je še bolj zabediral. Ne vem zakaj sem misnla da mam to fazo za sabo in se ne bom več jokala kadar pijem. Dunja je z nekom plesala. Jaz sem se fejst usekala v polico. Sedela sem na tleh. Potem sem sedela na klopci. Potem smo šli proti železniški in jaz sem bila tok vesela za Samota in Vesno, da sem se še bolj jokala. Zgubila sem jopco.

"Midva z Vesno sva že en let pa pol v resni zvezi."
Vesna: "Kaj? Ne midva nisva skupi."

Dunja: "En tip je zanč reku če gre loh h men prespat in sm rekla ja in je narobe razumel."

"Ne morva zdej na vece, k nama lahko kdo ukrade solato."

"Nekdo me kliče. Kaj če je Švesna? Kako ji je ime? Vesna."

*zvoni v cerkvi ob 00:45* "A je maša?"

"Ej še travarco mormo spit."
"Kako travarco?"

"Samo kaj si ti kupu?"

"Puškina"

"No, to!"

Danes sem šla k določeni, meni zelo ljubi osebi, da mi je pobarvala narastek. Ona je profi v tem, ampak sem vseen oranžna izpadla. Hvala, mamioči za takšne super gene in rdeč pigment. Zdaj se grem učit, ker si jutri na vajah nočem brukic narest. Verjetno si jih bom vseen. Pridni bit pa ne preveč alkohola pit (ker se loh slabo konča).