Weekend trip

Petek, 11.11.

Vesna pravi "meni se bodo vaje podaljšale", zato ji napišem da naj mi sporoči ko gre iz Ljubljane. Zaradi slabega signala in malo nesposobnosti se to sporočilo nekje izgubi. Posledično me kliče da je že pri cerkvi, ko imam jaz še polna usta pogrej in pojej njokov. Skuha čaj in pregosto instant kavo, jaz tačas vržem še par stvari v ruzak, potem se usedeva v usran avto in se odpeljeva proti Ljubljani. Povsod je gužva. Do Viča se peljeva eno uro, tam pobereva Dunjo. Na poti do Bežigrada srečamo Lojzeta, ki gre na trening. Jure je kljub mojemu prijaznemu esemesu, da bomo pozne, 45 minut čakal na postaji. Do štirih smo vsi v avtu in redi in excited. Med Dunjo in Juretom imamo en kup hrane, ki je ne bi mogli pojest niti če bi nekje na avstrijski avtocesti obtičali v snežnem metežu. Pozabimo kupit avstrijsko vinjeto. Vesni se ne da vozit, zato jaz žrtvujem svojo uspešno DJ kariero in ga začnem žgat 160km/h po avtocesti. Seveda nobenmu ne povem, da to počnem šele tretjič ali četrtič v življenju, dokler ni prepozno. Čeprav nisem več DJ še vedno poslušamo Meghan Trainor, zato potnika na zadnjih sedežih obolevata. Jemo sendviče, pijemo čaj in nagravžno kavo, meni pol bananinega kruha pade v luknjo med sedež in šalthebl, ampak ga pozajbram ven. V Avstriji sneži. Vesna piše blog, potem ga piše še Dunja. Spet zamenjamo vloge, ker mene leče bolijo, Vesna pa se ne počuti varno. Kupimo čečko vinjeto. Kljub poznemu štartu smo na cilju ob normalni uri. Štefan se dela, da je vesel ker nas vidi. Čekiramo se in gremo v Vrtule na ogabne shote, gin tonik in nekaj kar ne spijem (ampak sem računala na Dunjo). Nimamo bund, ampak se nimamo radi in stojimo na mrazu medtem ko se odločamo, če bi šli še kam naprej. Hvala bogu smo pametni in gremo rajši nazaj v toplo sobo. Dunja, Jure in Vesna predebatirajo celo ameriško politiko.

Sobota, 12.11.

Zbudimo se okrog dvanajstih, ravno prav za zajtrk. V Štefanovi sobi spijemo ogabno kavo in pojemo ostanke bananinega kruha in Vesnine kiflčke. Ko se zbajsamo in obupamo nad okusom kave, gremo v center mesta, kjer umirajo sanje. Sneži in mrzlo je k pr prascih. Zaradi Štefanovih odličnih navigator skillov naredimo krog do nečesa kar naj bi bil svet miniatur. Bolj vasica miniatur, ampak se ne pritožujemo, ker je za Ostravo že to veliko. Fotkamo piramido v snegu. Zebe nas in vlakec ne dela, zato se počmo v burger bar. Tam se nažremo tolk, da se ne mormo niti premikat, zato še kakšni dve uri ležimo na stolih in se trudimo, da ne bi zaspal. Ko pridemo ven je že noč, zato gremo v trgovino po alkohol. Vesna si kupi nov telefon. Hočmo it na nek stolp na pir, ampak tetka pravi, da je vse zasedeno. Ker nam je res res sedu pir se odločimo počakat petnajst minutk če se bo kaj spraznilo. Tačas se sprehajamo po superkripi poti pod stolpom in upamo, da iz nas noben ne bo naredil čevapčičev. Tudi čez petnajst minut ni placa za pir, zato gremo v sobo. Začnemo z vinom in Roxanne. Nadaljujemo še z dvema pivskima igricama, Vesna zaspi. Prestavimo se v manjšo sobo in vztrajamo še nekaj ur, potem gremo tudi mi spat, ker nam zmanjka pijače.

"A sem moški?

A sem slavna?

A sem princ Harry?"

Nedelja, 13.11.

Rečeno je bilo, da štartamo domov okrog dvanajstih ali enih. Zbudimo se ob pol dvanajstih. Skupaj zmečemo stvari in gremo na zajtrk. Zadnja šnita bananinga kruha je trda kot kamen. Vesna in Štefan nam spečeta jajca, potem gresta deca po kruh. Vesna tačas proba počistit kuhno, ampak ji ne rata, ker je vse preveč zasušeno. Ko prideta nazaj so jajca že gumijasta ampak jih vseeno pojemo. Jure naredi sendviče. Vsak poje eno oskubljeno mandarino. Nočmo it ampak se do treh vseeno spokamo. Na bencinski tankamo najbolj poceni bencin kar jih je in kupimo zapaljene kave z vonjem po cigaretah. Ustavimo se v Olomoucu na proper kavi. Jaz sem najboljši vodič ever in jim pokažem še katedralo. Na glavnem trgu postavljajo hiške in prodajajo punč. Diši po churrosih in je lepo. Do petih se skidamo iz Olomouca in ga skoraj brez prestanka žgemo do Ljubljane, ker smo bli že tko pozni. Celo pot nazaj otrokom naglas berem blog od prvega vpisa naprej, vključno s superpocukranim 2010 blogom, za katerega noben ne ve da obstaja. Baje je blog bolj zanimiv od Meghan (in predvsem bolj ponižujoč). V Ljubljani Jure noče vzet kifeljčkov ampak še dobr, ker ostane več zame. Vesna me pelje domov čez Zalog, ker ne najdeva table za Litijo, da bi se lahko zgubili. Obe imava preveč energije za tolk pozno uro. Vesna še vedno ne zna obrnt avta pred našo hišo. Spim bolj malo in še tisto zanič.

Ponedeljek, 14.11.

Sem v zdravstvenem domu, ker imam vnet mehur.