Na faks hodim samo zato, da napišem blog, spijem kavo z Vesno in porišem par strani v GimLit blokcu.
Včeraj na vajah za biokemijo smo ponavljali osnovnošolsko snov, kemijsko računanje. Ker so bile vse naloge enake in simpl smo bili konec dve uri prekmalu in jaz sem bila tečna ker sem mogla bit že ob osmih na faksu, zato da sem lahko potem pol dneva zabušavala. Ker so bile prve vaje smo na seznam mogli napisat tudi vpisne številke. Nekdo je namesto vpisne napisal svojo telefonsko. Profesorca je rekla, da če bi bila mlajša, da bi si še kej misnla. Potem se je spomnla da je bila to malo neprofesionalna pripomba in se je še dve uri opravičevala. Za kosilo sem jedla pico, čeprav sem že zdej podobna slonu.
Vesna: "Mene zebe!"
"A nimaš nč druzga za oblečt s sabo?"
"Ne, k mi je vroče!"
Kdo bi zastopu te hormone, če jih še biologi ne?
Pojedla sem mandarino. Jaz imam rada mandarine, ker to pomeni, da se bliža december in da bo vse vedno bolj festive. Ne maram pa tiste bele pizdarije, ki je namotana okol, zato jo vedno dol scufam, da je vse usran in da mam tisto belo potem za nohti še cel dan.
Zvečer sem šla na pir z določeno, meni zelo ljubo osebo. Nisva pili pira, ker je ona bolana, jaz sem bila pa z avtom. Alternativa je bila metin čaj z medom. Vmes je ene trikrat uletela ena sedemletnica z ogabnim, zavozlanim plastičnim podaljškom, ki ji je visel iz čopa in nama prinesla listka za športne stave. Potem je prinesla še neke letake in pametovala, da listka lahko izpolniva tukej al pa doma. Jaz sem jo hotla mahnt, ker me je tolkrat prekinla v razlaganju neke blazno pomembne zadeve. Tista crknjena veverca v njenih laseh ni pripomogla k moji dobri volji. Po dveh urah je moja družba rekla, da bi šla rada spat, ker mora it zjutrej na šiht, čeprav ima zlomljen prst na nogi in je praktično invalid, zraven je pa še tko prijetno prehlajena.
13. Oktober, 14.30
Spala sem samo do devetih. Mislim da je to že tretji dan zapored, sem kar malo ponosna. Dopoldne bi mogla spucat kopalnico, ampak sem imela rajši plesne vaje in karaoke. Video chat ne dela, zato moram pisat blog. Čez eno uro grem na vlak in na šiht. Potem se grem domov preoblečt in zamenjat telefon (ker sm ziher da me bo karma usekala in mi ga bo nekdo spizdu) in ob desetih nazaj na brucovanje s Samotom in nepoznanim folkom. Jutri ne bom spala samo do devetih.
Šla bi mal dremat, ampak bom potem verjetno zamudila vlak. Mati, kave bi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar