ponedeljek, 10. oktober 2016

Family time

11.00


Vikend je bil zaspan in turoben, tudi na zračnem pritisku se čuti, da gremo s polnim zagonom v jesen. Danes je povrhu vsega še deževno in depresivno. Na 85% polnem vlaku gledam kaplje na oknu, poslušam ljubezenske balade in se trudim, da se ne bi zjokala. Močno sumim, da je glavni krivec pms, ne izključujem pa tudi ostalih dejavnikov. Sicer pa se tkointko skos jokam. Danes moram zdržat vsaj, da pridem nazaj domov, ker bom drugače zjokala leče ven in potem do večera ne bo nič več HD, vključno z mokro cesto po kateri bom mogla peljat od postaje do doma.

She will always be my sunkissed trampoline (sam sunkissed trampoline je vroč in te peče v noge, tko da sam stran).

Po enem tednu faksa še vedno nimam vseh potrebščin za predavanja in vaje. V Ljubljano hodim s torbo, v kateri imam vse možne elektronske naprave (naslednjič moram vzet še Nintendo DS), krtačo za lase, slušalke in ta lep rokovnik (pa še to samo zato ker je lep). Kulije si večinoma sposojam, danes imam poleg vsega tudi haljo, za vsak slučaj, če jo bom rabila za vaje. Spet bom brez kosila, ker imamo vaje med najbolj kosilo appropriate urami.

V Polju stojimo že pet minut. Vaje se mi začnejo čez pol ure in verjetno bom zamudila, ker osemnajstka nikoli ne pride takrat kot bi mogla.

And if I should become a stranger you know that it would make me more than sad. Res si moram naštimat en bolj happy komad in plesat v dežju. Sicer pa me neznanci postrani gledajo že če plešem po soncu. Človek še srečen ne more bit v miru zadnje čase, brezveze. Zdaj moram it čakat bus.

13.27

Še tri minute pavze, ampak ker sem taka profesionalna bloggerka bom v tem času napisala cel odstavek, pa še zelo deep in poln življenjskih nasvetov bo. Kolegica in partner in zoology related crime mi je ponudila koruzne krekerje brez glutena. Lajkam jo. Zraven pijem limonin čaj brez sladkorja (čeprav sem stoposto, da mi avtomat vsuje vsaj eno žlico cukra noter, ampak to je tricky dokazat). Všeč so mi vaje iz zoologije, ker zraven lahko visim na messengerju in ker med mikroskopiranjem poslušamo radio in ker, če mi zmanjka baterije na telefonu lahko izklopim mikroskop in vštekam ajfona. Slabo je samo to, da v kletnih prostorih ne lovi eduroam. Krekerji so čist zdrobljeni, ampak nam je vseeno ker smo tok debeli kot parazitski nematodi. Popoldne bom pa najbrž spet torto jedla, ker ima nek družinski član rojstni dan. Širim se, ampak hvala bogu tokrat tudi joške sorazmerno rastejo. To je ziher zarad pira.


V soboto sem bila pri eni familiji na kosilu, v nedeljo pa pri drugi. V soboto smo se šli družabne igre, pili smo čaj, jedli smo znižano čokolado pred iztekom roka, peli in plesali smo pingvine in govorili smo o mobilnih telefonih (zakaj je ajfon že tok bolši od flip phone Nokie?). V nedeljo so se otroci šli mamice in očije, pili smo kavo, jedli domačo baklavo, poslušali hreščeč radio in govorili o mobilnih telefonih (nov projekt mojega fotra je, da si kupi črnobelo Nokio. Ker zakaj bi se ustavil pri flip phonih?)

16.00

Misnla sm, da mi bo bus odpelu. Ko sem ugotovila, da imam dejansko šanse s svojo grozno varianto šprinta v štiklih, sem sicer tekla, ampak je bil bus že preveč poln in mi je voznik zaprl vrata pred nosom. Zakaj ne bi kdaj mela mal sreče v lajfu če ni treba, ne? Potem sem še dodatnih 12 minut zmrzovala na osmih stopinjah, šla na naslednji bus in seveda za las zamudila prejšnji vlak.

Mati: "Sem našla en recept za malinovo kokosovo torto..."
"Sej to ni spet kakšno presno vegansko sranje, ne?"
"Ne, pomoje ne, maš kokosovo moko pa kokosovo olje pa... O, pa je res, ja."

Sm kr vedla. Bom pa neki zimprovizirala, da bo true biskvit, potem bom pa še žlico al pa dve nutelle not vrgla in s tem ubistvu ne bom mogla zajebat. Sam js bi šla še mal spat prej. Sej mamo še baklavo od včerej, zakaj zdej še torto rabmo?

Pojedla sem en cel krožnik BROKOLIJA, zato sem si zaslužila še baklavo od včerej. Potem bojo še palačinke, namesto torte (pametna odločitev). Mati se hočjo it človek ne jezi se, ampak foter prha, da on se pa tega ne gre in da se bo rajš vrgu na kavč in pogledu en film al pa dva. Lojze spi. Tolk o family nightu.

Zebe me, zato se grem odtajat pred kamin pa čakat, da prideš nazaj na fejsbuk.

Ni komentarjev:

Objavite komentar