Oj! Lihkar sem pojedla en gigantski mango. Ker že cel oktober jem junk food (fakju boni) in se posledično počutim pretežno drekasto, sem mogla it h šiptarju po antidote.
V teh dveh tednih, ko ni blo bloga, sem nehala safrat in se začela met carsko. Men je prav smešno, kako lahko ena sama oseba tko močno vpliva na tvoje razpoloženje. Bam in men spet sonce sije. Ampak preklet, zuni je pa še vseen dež pa sedem stopinj. Čist mimo grede- danes sem šla dvakrat na kavo in OBAKRAT sem mogla bit zuni, ker je moja družba rajši kadila, kot pa čutila svoje prste na nogah.
Včeri je poplavilo pol Ljubljane in zraven tudi naš faks. Tenks vreme, ampak a lahko drugič poplaviš tko, da mi ne bojo spet odpadla predavanja, ki jih tkointko nimam? Pol sem šla na vlak in upala, da ne bom rabla it domov s čolnom. Naša hiša je namreč na tko prikladnem področju, da med vsakimi poplavami ostanemo na otočku, ker je cesta levo in desno pod vodo. Hvala neki višji sili, da je bilo vse okej in sem prišla do hrane in tople postelje.
Zdaj sem že dve uri nedoma doma pa se mi noge še vedno niso odtajale. Zima, nisi mi kul zato lah spizdiš. Jaz si grem pa narest kakav. Dijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar