Pijanski mumbo jumbo

Joe je moj nov drinking buddy. Sicer imava 8 ur time laga tako da približno takrat ko se jaz streznim on začne, poleg tega si jamrava o težavah preko facebooka, ampak je najboljši drinking buddy ki sem ga kdaj imela.

Ena izmed meni ljubših oseb mi je rekla naj začnem gledat Game of Thrones. Da te zamoti pri heartbreaku. Ampak zakaj je to tok bedno gledat? Pri drugi epizodi sem zaspala za dve uri, zdaj sem pa pri peti pa ne vem točno za kaj se gre (ampak mi je tud vseen, konec koncev zraven pišem blog). Naivnica sem si popiratirala (kakšna fajna nova beseda) tudi drugo sezono. Oh uboga jaz.

Don't talk about what we are, don't talk about what we've been, what's done is done, I don't wanna talk about it (it's never just one mistake, it's never just one heartbreak).

Zakaj je tok klanja v tej seriji? Oh wait, zdej mu ga že vleče, nice.

Veselim se, da bom jutri lahko malo manj patetično utapljala svojo žalost v alkoholu. Če piješ v družbi te noben ne obsoja, če piješ sam si pa revež. Če se kdo nima kam dat in ga ne moti družba parih opitih žensk, je prisrčno vabljen. Ampak prinesi flašo vina!

They're sharing a drink they call loneliness, but it's better than drinking alone.

Evo, spet se koljejo. O fuj no, res si mu mogu v oko zapičit to mini sablo? Fakof, kot da mi ni že brez tega dost slabo.

Prej sem se stuširala z Lush shower jellyjem. Te spravi v boljšo voljo za približno dve minuti, potem moraš pa po vodko v hladilnik. Mogoče bi trajalo tri minute, če bi imel bleščice. Jutri si bom pa še lase umila in bom kot nova, tudi čustveno.

Ne morem več razmišljat in v ustnicah imam mravljince. Jaz bi te mela za zmeri, ok?

Danes sem v redu (zaenkrat)

Dobra stran statistike na bloggerju je, da rataš ful hepi ko vidiš, da je dvesto ljudi prebralo tvoj zasafran vpis (to pomeni dvestokrat tri minute časa sam zame, haha, I own you). Slaba stran statistike na bloggerju je, ko vidiš da sta dva bebca prebrala tudi tvoj nezasafran vpis iz 2011 (hint: brukiceee). Kaj je no, vsi smo bli včasih mladi in naivni (spoiler: it's not always rainbows and butterflies).

Nagradno vprašanje: Kaj je 'sredstvo proti teku'? Moram vedet, da bom lahko mladi in naivni sestrični premagala v Activitiju, ker mi to daje en usran občutek moči. Patetično. Fajn je tud če premagaš šestletnike v 'imepriimekkrajreka', sploh če maš ti po pol minute zapolnjena vsa polja, oni pa so napisali prvi dve črki imena (pa pri tem 's' obrnili narobe).

A pozna kdo kako fajno stran, kjer lahko kot pravi laični pirat najdem zastonj e-knjige? Lovam A. Christie, basically karkoli slightly depresivnega, neromantičnega in vsaj malo krimi, ne nasprotujem domestic issues in seks scenam, imet mora pa vsaj tristo strani, ker če je fajna zelo hitro pridem skozi. Edina omejitev je, da ne umrejo vsi liki, na katere se navežem v prvih desetih straneh. Pa za džabe more bit, ja? Zdej pa nej še kdo reče da sem zahtevna.

Čak, zdej rabim pavzo, ker med tistimi dnevi pijem kavo in vsi, ki poznate žensko anatomijo in težave, ki jih ta prinaša, veste kaj to pomeni.

Baj d vej, vsi ki ste lajkal novo profilno fotko od Ane banane: you suckerzzz. Kje ste vidl da bi bil v Hrasnku tak razgled? Res no. Get real. Sam jaz sem mal glupa pa poseben smisel za humor mam in se mi je zdelo da bo zabavno opazovat komu bo potegnl, da je na fotki ubistvu Carly Rae. Ana je pa tud mal glupa in hoče met lepo profilko tkoda evo.

Razmišljam, če bi šla pribavljat morske pse. Zdej jih že nekaj časa niso opazili v jadranskem morju. 

Fajn bi blo če bi se mi dal preoblečt v kopalke.

Mah.

Ne.

Dej no.

Zakaj je poleti vse tok težko?

Sestrič no.2 je pred tremi dnevi izgubil mlečno spodnjo trojkico. Tetki se je pred dvema dnevoma odkrušila stalna zgornja dvojkica. Ena je bolj navdušena kot druga, obe čakata zobno miško. Otroci, pijte mleko in jejte skuto, da boste imeli močne zobke, ker zobna miška ponavadi ne prinese par sto evrov za novo dvojkico.

Grem plavat. Danes mi celo ni vseeno če me s čolnom povozi debela svinja od ribiča. Bipolarnost at its best. Pejte jest skuto.

Swim your troubles away

July 21, 19.30

Ajmo ruke!

Sedimo v beach baru in poslušamo lokalen bend. Zraven pojemo in jaz bi jokala (kr tko mal, hvala pms). Še dobr da mam blog, v katerem lahko druge obremenjujem s tem. Moram se zadržat ker tok dobr pojem, da me bojo glih zdej poklical na oder (haha).

Ne daj se, pjevaj pjesme ljubavne!

Rešila sem že vse križanke, prebrala že vse dobre knjige in wifi ne dela, zato pišem mal tja v tri dni.

Zakaj ni nobenga hudga tipa na tej plaži? Res, jaz si morem mal oči spočit (tud če nimajo smisla za humor). Vsi lepi frisi so namontirani na anoreksična telesa, ali pa na takega z masivnimi man boobsi. In obratno. Bog ne daj da najdeš kazga, ki zgleda kot da je glihkar prišel iz polletnih počitnic v fitnesu, ker potem ob pogledu na njegov fris najverjetneje izgubiš libido za cca. 37 dni vnaprej. No sej mogoče sem pa sam jaz zahtevna. Sej sem zmeri vse sama kriva, sploh nevem zakaj jamram.

Sex bomb, sex bomb, you're my sex bomb (haha kok ironično. Dej poglejte se v špegu).

Sori, določena meni zelo ljuba oseba, ampak ta vpis bo spet beden. Sej se mi kar mal smilte, k zmeri palite na isto foro.

Aveš un k maš superogabne umetne joške ki ti štrlijo približno tko kot tisti Madonnin kostum (sej vsi veste katerega mislim) pa si vseen topless na plaži?

Mislim, da bom mogla jutri nadaljevat, ker morem it na oder (hahaha, to je obviously zelo dobra šala). Pa zmanjkalo mi je nedepresivnih stvari za pojamrat.

July 22, 9.15

Včasih mi je mal žal, da sem tok lena in spim do sredine dneva. Ne morju je lepo gledat sončni vzhod in lepo je it plavat do jadrnice pa nazaj ko v bližini ni še nobenega  otroka, ki bi se na ves drl da hoče "tist ta rdeč sladoled". Lepo je sedet na pomolu in gledat čolne ki odhajajo iz marine, čeprav si želiš da bi lahko šel zraven. Zjutraj je lepo, ker so vsi pari še zaviti v kovter in mi jih ni treba žalostno gledat kako se sprehajajo po mestu.

Na, pa me bo spet depra usekala, sem rekla da moram kaj druzga napisat.

Kavo mam mrzlo in morje mam toplo. Mislim da je čas, da zaključim s tem bipolarnim (bedno depresiven in depresiven) vpisom in grem plavat do tiste jadrnice.  

I prolly spelled "intermezzo" wrong

This july is an emotional wreck in my brain.

Ne, res. In sori vsem, ki ste pričakoval happy poletni blog, ampak jaz sem baba in babe jamramo zarad decov.

Dragi deci,

če greste na izmenjavo in pustite doma svojo punco, se ne obnašat kot da ste šli na mesec al pa dva dolgo fantovščino. Ker obstaja možnost, da ste doma pustili osebo, ki jo boli rit (ampak taka ponavad ni za obdržat), obstaja pa tudi dosti večja možnost, da se bo ta oseba vsak dan sekirala zakaj se ji nič ne javiš, si predstavljala najhujše in šla za tri tedne na lokacijo brez interneta, da ti ne bo mogla vsakih pet minut pisat. Obstaja tudi možnost, da je ta oseba še dodatno malo bolj glupa in potem je vse skupaj še hujš.

Lp, Evica, strokovnjakinja za odnose.

Drugač sem na morju. Ja, to je tista lokacija brez interneta, oziroma z itsy bitsy javnega wifija, ki crkne vsako minuto pa deset. Mimogrede, približno tok dolg traja tud, da se na ipadu povežeš z javnim wifijem, tako da je moja dnevna rutina basically refrešanje interneta (pa vmes včasih butnem airplane mode, just in case če bi pomagal). Mam sonček, mam kavo, mam družbo, ampak mi vseen neki fali. Mam celo sup in (skooor) privatni pomol na katerem si loh odvežem kopalke, ker hejtam tan line.

Intermezzo: če maš šestdeset kil celulita namotanga okrog beder, si kup klasične kratke hlače, ne ta najbolj vročih (in premajhnih), hvala.

Mal bi se šla pelat s čolnom. Tud na obali je fino bit, glih tko se da it skopat pa celo zabavno je opazovat človeški konglomerat čudnosti, ki se formira na plaži, ampak pogrešam čoln. Pogrešam veter v laseh, ko se med vožnjo oklepaš ograje in pogrešam skakanje v vodo iz strehe (pa pogrešam tud tebe, sam ne razumeš ker si dec).

Ena iz začasne pisarne

Intermezzo 2: Ko bom stara šestdeset bom rolala, ker pol maš pa lahko vroče hlačke. Z nemškimi babicami se ni za zajbavat.

Intermezzo 3: Nemorem lovit pokemonov in glede tega sem bolj zafrustrirana, kot bi si upala priznat.

Intermezzo 4: Galebi na Krku so mal mutirani, zgledajo kot pterodaktili, veliki so pa kot fazani, ki imajo preveč OH v dieti.

Ta blog se je spremenil v dolgočasen seznam vložkov, kar sploh ni logično, ker vložki pašejo med neko dejansko vsebino, ki je izginila. Oh I'm such a talented writer.

Rabim rum (kva je no, sej je že pol desetih?).

It's just *ah* a little crush *crush*

Not like I faint every time we touch

Ker jaz in določena, meni zelo ljuba oseba, nimava posebno pestrega življenja in ga velik del preživiva z gledanjem serij namesto z učenjem ali čimerkoli drugim približno uporabnim, dostikrat crushava na razne zvezdnike. (Ta poved ni mela namena bit tok dolga, but shit happens and I'm too lazy to change it). In v bistvu sva zelo dober team, ker ma ona pokrite bolj temne odtenke, jaz pa bolj vanilija/piškot. Potem se pa človek vpraša zakaj recimo ni v Ljubljani takih muckov (pritožte se če vam je ta izraz preveč seksističen, meni se zdi precej accurate). In ugotoviš, da so vsi črni begunci, med blondinci pa očitno razsaja ptičja gripa, ker imajo vsi imidž ljubljanskih petelinov. Sploh pa je na zvezdnike dost lažje crushat. Delno zarad občasnega british/aussie naglasa, delno pa zato, ker pri njih lahko pališ tud na karakter. Če jaz vidm enga hudga na troli ne morem vedet če ma smisel za humor, igra inštrument in je dober z otroki. Aveš?

Zdej je konc unga dela, kjer sem dejansko vedla o čem bom pisala.

Ta blogpost pišem na šihtu. Vsi nesrečniki, ki dnevno prenašate moje selfije na snapchatu veste kje delam (vsaj približno), ostali pa ne rabite vedet. In vsi pametnjakoviči, ki si zdej mislte "nehi utrujat in bejž delat"- sej bi! Pa ni nič za delat. V tej štacuni je povprečno število strank 8 na dan (ali 0,73 na uro), na soboto pa še pol manj. Sej prvih par ur je še zabavno, potem ti pa rata dolgčas in narediš celo koreografijo na 'Hello', ki ga tko mal slišiš iz sosednjega lokala. In če te kakšen mimoidoči mal čudno gleda skozi steklena vrata, mu začneš dramatično pet 'Time to say goodbye' (ki se ti poje še iz vlaka, hvala določeni neimenovani, meni zelo ljubi osebi). Itak me noben ne sliš, ker se tle sprehajajo sami taki, ki majo poškodovan sluh še iz vojnih časov.

Pred trgovino je realna angry birds scena. Ne znam opisat, sam zgleda carsko.

Zdej bom jedla sendvič, pol bom pa to skropocalo mogoče objavla. In če mi ne boste lajkal se zna zgodit da vam bo spodrsnilo na bananinem olupku in si boste zlomil vrat. Peace drgač.

Kentucky fried computer

3/3/16

Mela sem neki res pametnega za povedat, pa sem pozabla.

Anyways. Ta teden sva šla po dvesto letih v kino. In ne, nisva gledala Star Wars, ker sva lame. Kolosej je crknu. Že prej je bil bogi pa na berglah, sam zdej pa loh sam še čakam, da ga odklopjo od life supporta. V dvorani nas je blo ene sedem z nama vred. Tistih naddragih bonbonov ne prodajajo več, za sabo so pustili samo zaprašene ajmarje. Še vedno diši po kokicah, ampak po tistih postanih. Tetka za karte trgat se pa sploh ni prikazala dokler nisva bla že skoraj v dvorani. Ne vem kako je med vikendi (ker midva sva zbrala res najbolj random dan), ampak najbrž dost podobno. Bravo, Kolosej, pohlep te je pokopal.

Naslednja postaja Ljubljana polje.

3/10/16

Včeraj se mi je skuru prenosnik (ornk skuru, sem mela luči ugasnjene in je zgledal kot Amerika četrtega julija). Zdej ne morem več gledat Mentalista in moram pisat blog. Grozna sem, vem.

Noben ne mara reklam. Jaz, naprimer, sem zaradi reklam nehala gledat teve in skoraj vse moje maratone serij preselila na računalnik (ki se mi je skuru). Ampak še posebej pa ne maram nerealnih reklam, naprimer tiste kjer si ženske umivajo glavo ne da bi se jim razmazal makeup. Ko si jaz umivam glavo mi gre šampon v oči, potem se trikrat butnem v ročko, vmes pa še dvakrat vržem piksno mila po tleh. In tudi ko imam končno umite in suhe lase, mi jih veter zmeri odpihne v usta, nikol tko lepo nazaj kot tisti ženski. Pa tista za mister muskolo- kje ste pa že vidl da bi dec pucal kopalnico? Da o "sijajno čisti posodi" ne govorim. Meni se vedno kaj zasuši na ta najdražjo ponev in nikol ni "sijajno čisto z enim potegom". More like "vsaj ni več mastn po pol ure drgnenja". Aja, pa če je prva stvar, ki jo nardiš ko prideš iz šihta to, da daš svojim otrokom Toffifee, boste vsi dobil sladkorno.

Jutr morm it ob sedmih na vlak (fuj).

Kera master level sprememba teme. Lej, še ena:

Rada bi čaj, pa se mi ne da iz postle.

Wow, js sm tok dobra blogerka. 

Ne, ampak res. Zdej že petnajst minut razmišljam kako nej zaključim tokratno jamranje. Mogoče bom sam počakala, da mi baterije zmanjka.

Bog z vami.

Januarska depra

2015, nisi bil moj najljubši let. Če sva čist poštena si bil na momente prov crappy let. Ampak nekak sem te pretrpela in upam, da bo 2016 kej bolj prijazen. Zadnji dnevi decembra pa so bili kljub pomanjkanju christmas spirita in višku petard, carski. By the way- a se kdo spomni, kaj sem jaz učeraj delala z rokami, da me danes tok bolijo? Ker po mojih spominih je bila najtežja stvar, ki sem jo vihtela, flaša vodke. Pa še ta ni bila dolgo polna. #mystery

Zdaj je spet januar, kar pomeni, da se bom mogla spet začet učit, kar bo mogoče mal problematično glede na ekstremno dolgo pavzo. V enem mesecu se moram napiflat dva predmeta za šestko, od tega je vmes ene dvesto rojstnih dni in en teden smučanja. Ziher ne bom sfolgala, brezveze probat.

Danes je še krajši zapis kot ponavad, ker sem še vedno mal zmačkana. Za konec pa dve HD fotki treznih ljudi.