četrtek, 10. marec 2016

Kentucky fried computer

3/3/16

Mela sem neki res pametnega za povedat, pa sem pozabla.

Anyways. Ta teden sva šla po dvesto letih v kino. In ne, nisva gledala Star Wars, ker sva lame. Kolosej je crknu. Že prej je bil bogi pa na berglah, sam zdej pa loh sam še čakam, da ga odklopjo od life supporta. V dvorani nas je blo ene sedem z nama vred. Tistih naddragih bonbonov ne prodajajo več, za sabo so pustili samo zaprašene ajmarje. Še vedno diši po kokicah, ampak po tistih postanih. Tetka za karte trgat se pa sploh ni prikazala dokler nisva bla že skoraj v dvorani. Ne vem kako je med vikendi (ker midva sva zbrala res najbolj random dan), ampak najbrž dost podobno. Bravo, Kolosej, pohlep te je pokopal.

Naslednja postaja Ljubljana polje.

3/10/16

Včeraj se mi je skuru prenosnik (ornk skuru, sem mela luči ugasnjene in je zgledal kot Amerika četrtega julija). Zdej ne morem več gledat Mentalista in moram pisat blog. Grozna sem, vem.

Noben ne mara reklam. Jaz, naprimer, sem zaradi reklam nehala gledat teve in skoraj vse moje maratone serij preselila na računalnik (ki se mi je skuru). Ampak še posebej pa ne maram nerealnih reklam, naprimer tiste kjer si ženske umivajo glavo ne da bi se jim razmazal makeup. Ko si jaz umivam glavo mi gre šampon v oči, potem se trikrat butnem v ročko, vmes pa še dvakrat vržem piksno mila po tleh. In tudi ko imam končno umite in suhe lase, mi jih veter zmeri odpihne v usta, nikol tko lepo nazaj kot tisti ženski. Pa tista za mister muskolo- kje ste pa že vidl da bi dec pucal kopalnico? Da o "sijajno čisti posodi" ne govorim. Meni se vedno kaj zasuši na ta najdražjo ponev in nikol ni "sijajno čisto z enim potegom". More like "vsaj ni več mastn po pol ure drgnenja". Aja, pa če je prva stvar, ki jo nardiš ko prideš iz šihta to, da daš svojim otrokom Toffifee, boste vsi dobil sladkorno.

Jutr morm it ob sedmih na vlak (fuj).

Kera master level sprememba teme. Lej, še ena:

Rada bi čaj, pa se mi ne da iz postle.

Wow, js sm tok dobra blogerka. 

Ne, ampak res. Zdej že petnajst minut razmišljam kako nej zaključim tokratno jamranje. Mogoče bom sam počakala, da mi baterije zmanjka.
Bog z vami.

Ni komentarjev:

Objavite komentar