Petek, 12.5.
Budilka mi zvoni ob šestih. V istem momentu sem neskončno hvaležna, da prejšnji dan nisem šla na Škisovo tržnico. Hvala sumljivemu vremenu in lenobi. Vržem ruzak s sendviči, žlico, edinim delujočim pisalom v moji lasti, polovico garderobe in zastarelo skripto na sovoznikov sedež in se odpeljem proti Ljubljani. Ustavim se pri Vesni, ker mi je pripravljena posodit pinceto za hroščke in ob sedmih zjutraj nehote zbudim pol hiše. Za nagrado za to nesramnost mi skuha kavo in potem da še eno za na pot. V Ljubljano kljub jutranjim zastojem pridem samo minuto ali dve prepozno in bus me še čaka. Seveda eden iz naše originalne zasedbe turbobrucov na obveznem terenu manjka. Kot fun factor prilagam pogovor z njim v četrtek popoldne:
Ja maš, stari moj.
Odpeljemo se proti Cerknici, jaz srkam mlačno kavo. Zraven mene Hilda spi. Ko pridemo do jezera izgleda, da bo dež, ampak mi se vseeno opremimo z mrežicami, lončki in nočnimi posodami za sortiranje žužkov in gremo do kolen v razmočeno šavje. S Hildo nabereva polno kanglo polžev, nekaj tisoč hroščev in eno ribo. Ona reče fuck this shit, sezuje škornje in gre kar bosa do sredine jezera. LOYO. Potem se vržemo na pločnik, iz ruzakov vzamemo sendviče in piškote in pazimo, da med določanjem golazni ne drobimo v kahle. Vmes dvakrat proba dež padat, ampak mu ne rata najbol, namesto tega me nakoncu opeče sonce po vratu in ramenih.
Mal je treba fotkat tud za na Instagram, če so nas že strpal od knjig
Smisel življenja je ležanje na pločniku in iskat Copepoda
Dan se še dobr ni začel, mi smo bili pa že ful produktivni. Potem se premaknemo proti planinski jami in kot proper palčki zakorakamo v VIP jamo, kamor greš lahko samo če si ful organiziran kitajski turist, ali pa biolog. Gledamo neko mikroskopsko golazen pa svetlikajočese bakterije na stenah.
Most čez vodo, v katerem je voda, čez katero je most
Tukaj nisem bla več tok zaspana kot zgledam
"A ni dobr k zgleda k skala, v bistvu je pa samo drek prekrit z bakterijami?"
Najdemo človeško ribico v škatli in potem še dve v naravnem okolju. Jaz se močno butnem v koleno, ko plezam na steno po bližnjici in si obenem poskušam čim manj umazat roke z ilovico, ker vem da me čaka še dolga pot nazaj brez vode.
Palčki
Na poti nazaj se pogovarjamo o otrocih. "Me s punco včasih gledava kako nosečnico pa si mislva: Lej kok lepa punca, zakaj more bit noseča! Kdo ji je to naredu?"
Sobota, 13.5.
Čez dva dneva imam izpit, jaz pa si začnem šele v soboto popravljat zapiske. V življenju je treba kdaj tvegat.
Nedelja, 14.5.
Brez motivacije in prepričana, da ni dost sranja na svetu, da bi mi ponedeljkov izpit uspel, se probam učit, ampak ne naredim nič konkretnega. Ob štirih se spokam na šiht, kjer sem spet pol ure prekmalu, zato čepim v avtu, in pošiljam snape ubogim top 5. Potem v dveh urah skuham tri kave (še vedno ne znam estetsko zlit mleka v kofe, zato se osramočeno izogibam eye contacta s strankami, ki so navajene na prelepe high society kave za tri evre), prodam štirinajst piv (še vedno nimamo laškega, ampak to očke ne moti) in spečem petdeset mini pic. Za izpit se mi seveda ne uspe učit. Po koncu s sodelovkami jemo ostanke torte, si naštimamo musko naglas in ob seksi dance muvih vse trikrat počistimo, ker se prve dvakrat še vedno lepijo tla. Pa sploh ni noben bruhal!
Ponedeljek, 15.5.
Spet se zbudim ob šestih in štartam dovolj kmalu, da se izognem gužvi in na poti vzamem še kavo za s sabo. Zdaj imam že dve štampiljki na kartončku. Izpit odpišem brez večjih pretresov (mogoče bi bila neka druga beseda s korenom "pišem" bolj primerna, ampak se raj ne bomo samoinkriminiral - a je to beseda?). Potem se usedem v avto, ki sem ga tokrat parkirala v senčki (seveda v rikverc), kjer me že čaka dekca. V štunfih, gatah in spodnji majci se zavijem v deko, zatlačim neudobne zapenjalce za pas v sedež in si privoščim dvourni catnap. Podaljšane štiriurne vaje brez pavze tako veliko lažje pretrpim.
Torek, 16.5.
Ura je že pol enih. To se rado zgodi, če se valjaš v postli do desetih. Zdaj bom šla dopolnit seznam nevretenčarjev iz terena in dokončat popis vretenčarjev iz okolice doma, Štefan gre pa na Portugalsko. Enkrat ugibajte kdo se ma bolj fajn in kdo je komu fovš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar