Danes je poseben dan. Dan, na katerega smo pred tremi leti pisali maturitetni esej in dan, na katerega praznuje določena, meni zelo ljuba oseba. V tem blogu jo najdete tudi pod psevdonimoma Janja in Ramona, ker se ne morem odločit kaj ji najbolj paše (in ker doslednost ni moja močna točka).
Ramona je posebna oseba, ki tako kot jaz ne mara preveč ljudi. Meni se je v prvem letniku nekako uspelo prebit skozi njene antivirusne sisteme in požarni zid resting bitchfejsa (in hvala bogu za to), čeprav me na slabe dni še danes ne mara. Kljub temu, da sva si v določenih pogledih totalno različni- ena je blond in druga rjava (in v krakih nekajmesečnih obdobjih blaznosti tudi obratno), ena živi od hrenovk, druga jih ne prenese- naju povezuje skupno sovraštvo do ljudi, bivših delodajalcev, izobraževalnih ustanov in slovenskega javnega prometa.
Po naključju si rojstni dan deli s Freudom, ki je na dan baje skadil škatlo cigar, tudi potem, ko mu je rak razžrl pol čeljusti in so mu jih med eno izmed tridesetih operacij odstranili. Ker LOYO. Mislil je tudi, da je kokain fairy dust in rad je gledal kako jegulje seksajo. Meni je car, ampak tudi malo pussy, ker se je ubil z morfijem (pa še pri tem mu je mogu dohtar pomagat).
Torej, Ramona. Želim ti mnogo sreče in zdravja, čimveč znosnih dni na šihtu in čimveč kav z mano (ki so zadnje čase definitivno preredke). Da bi se te vsi ananasi tega sveta na veliko izogibali, enako velja za zoprne otroke, sosede in nevzgojene pse. Da ti v življenju nikoli ne bi zmanjkalo kalamarov in kruha za rezat kadar si pjana. I am really happy that your momma squeezed you out of her vajayjay.
Ni komentarjev:
Objavite komentar