V nedeljo sem šla spet z Ramono na Bogenšperk. Tokrat nisva šli s prdcem od skuterja, ampak je blo vseen fino. Pozabli sva deko, zato sva sedeli na travi, ki so jo verjetno poscali psi. Pili sva pivo, ampak Ramoni ni bil preveč všeč, zato ga je nakoncu malo vrgla stran. Šli sva lulat za isti drevo, kot lani avgusta. Šli sva tudi deset metrov po gozdu, potem sva se pa obrnili.
Ta teden se je začel s predolgimi vajami. Ker je bil cel dan sonce se mi po štiriurnem čepenju v vajalnici in poslušanju nekih razvlečenih klobas, ki jih ne razumem, še ni dal it domov. Sploh pa sem prepričana, da bi se doma samo ulegla v postlo in zaspala. Zato sem se z Davitom (Davit se ful čudn sklanja) zadn moment (in ful na hitr) zmenla, da greva na sladolet. Ta se je sicer potem spremenil v pir, ki se je zavleku v tri ure, tako da sva bila nakoncu že lačna in sva šla še jest. Zato sem zamudila vlak in sva šla potem še na en pir, ker sva mogla čakat naslednjega. Men je ful čudn, kako me lahko nekateri tok dolg prenašajo, sploh ker grem ponavadi še sama sebi na živce.
V torek sem šla na faks samo zaradi predstavitev, kjer je nujna prisotnost (razen če imaš ful kul sošolko, ki te podpiše kot bi se podpisal šestletnik. Ampak jaz sem eno izmed kul sošolk že izkoristila pri genetiki). Potem smo šli s sošolci na Rožnik, ker moramo do konca drugega letnika opravit osemnajst ur športa (in valda nakonc druzga letnika še noben nima tega narejenga). Gor smo bli v petnajstih minutah, dol pa v desetih, ampak ker smo še nekaj časa sedel pri cerkvici, to pač šteje kot ena ura. Shoutout Niku, ki je bil že nazadnje prikrajšan za omenitev v blogu, Pia si pa shoutouta ne zasluži, ker včeraj ni šla z nami.
Danes smo imeli gozdni teren, kar pomeni, da smo mogli bit navsezgodaj (ob pol devetih) že v Podutiku. Na poti sem pobrala najprej kavo, potem pa še tistega bebca, ki ponavadi na terenske vaje ne pride. Ziher je ziher. S Hildo sva se najprej zagrebli za sejalnik. Kljub natančnemu poslušanju navodil nama je (valda) ratalo vse skupaj strest ven preden je bil čas za to. Vseeno nama je nakoncu uspelo nabrat eno tono edafske golazni in jo spravit v nek star etanol, ki je že rjavo obarvan zaradi vseh ogabnih žužkov, ki so se v njem kopali. Hilda je nabrala tudi nekaj Collembol, da njene ribe ne bojo lačne. Jaz sem izkopala eno kilo zemlje za s sabo.
Današnje vaje naj bi bile zanimive, ampak ne bi vedla, ker sem počela vse ostalo, samo poslušala ne. Do vaj sem spila že dve kavi, ampak še vedno eno premalo. Potem sem šla spat v avto. Potem sem šla že drugič v dveh dneh (in zadnjič verjetno ever) na Rožnik in s tem najverjetneje zaključila športno. Zdej mam pa sam še dvanajst izpitov za odpisat pa mam narejen drugi letnik.
Če sem prav zračunala (nisem ziher, ker ne znam zračunat niti 5-2,5) je samo še dober teden pa pride Štefan. Vesela k radio. Tistih dvanajst izpitov, ki pridejo že mal pred njim, bomo za namen lepega zaključka tega zapisa ignorirali.
Ni komentarjev:
Objavite komentar