Širše riti in ožji vece papir

Zadnjič sem pozabila vzet svojo pametno jabolčno napravo na vece in med odvečnim časom ugotovila, da je ta nova rolca papirja ožja kot je bila prejšnja. In sem concludala da je mama spet kupila neko novo Lidl zadevo. Okej, važn da ima tri plasti. Potem sem ugotovila, da so ozke rolce tudi v vseh javnih vecejih in zdaj me to nervira. Zakaj bi kdo ožal vece papir če vsi vemo, da je poletje eno izmed najbolj redilnih obdobij in se riti nenadzorovano poširijo? Ne vem, mogoče je to bolj ekološko, čeprov moram zdej dva listka daljši kos odtrgat, da ga lahko profesionalno prepognem in dobim idealno širino.

Kva je dobr uvod.

Zdej se bom folku zamerla, ker noben noče poznat mojih tehnik brisanja riti. Sori za travme.

Bajdevej, kemija je šla v kurac, oziroma bolje rečeno ni šla nikamor. Še vedno je pred mano in jaz sem še vedno v prvem letniku. Sam jebeš, ne smem prehitr narest faksa, ker bi lahko kdo umrl od ljubosumja na vse moje adute (haha).

Pogledala sem vse dobre serije, including Doctor Who-ja, zato sem znižala standarde za približno stokrat in se vrgla v Ameriški Top Model. Hvala bogovom, da je že jesen in pridejo nove sezone VSEGA ven. In to veliko pomeni če prihaja od ateista.

Kelly Cutrone je sassy bitch and I love her.

Včeri sem nardila korenčkovo torto, ki je bla DE-LI-ŠS! Je pa res, da sm fatty in pojem skor karkoli z dost cukra noter. Glede na to, da znam barely narest makarone in spečt jajca sem lahko ponosna. In tud sem. Pa še mal važna zraven.

Omg, v ANTM so jim nardil DNA test? Zakaaaaj? Sej nočem bit model, sam bi pa šla v ta šov zarad lepih hiš, jacuzzijev in madr faking DNA testa. Ne maram te, Amerika in ne maram tvojih visokih budgetov.

Grem zdej, ker opičji judge govori neke pametne stvari.

Autumn

Wow, september. Slow teh feck down. Meni se zdi, da si mal prehmal tukej in zdej bom mogla že kmal začet odštevat dni do božiča. Kar je po svoje tudi prav zabavno, ampak to pomeni nič več morja, nič več spanja do desetih, nič več binge watching serij … no ne. Za moment sem pozabla, da sem ena izmed neresnih študentk in bom ostala samo brez morja. Ampak ti jesenski dnevi mi prov hinavsko šepetajo odrasle besede, kot naprimer “odgovornost” in “stres”. 

Mal mi je bed, ker bom verjetno ruknla letnik zaradi organske madrfaking kemije. In to me frustrira, ker sem mela že začetek julija narejene vse izpite, razen te posrane kemije in zdej me to tolče po buči. Ko po enem mesecu učenja pogledam narisano molekulco, jaz še vedno vidim samo metuljčke in avijončke. Če bi se kakšen bolj človeški predmet učila en mesec skupej, bi ga pisala deset, ne pa deset procentov tko kot tega. Sam ej, who cares, ker se sicer učim, sam sem pa tud na morju.

Ja, na proper morje sem šla prvič letos šele konec avgusta. To je slabo, ampak vi pa niste bili na švedskem morju, ha. Plusi Stockholma: lepa arhitektura, morje, tramvaji, precej nadkulskih muzejev, lunapark,, čiste ulice, cinnamon bunsi (brez rozin, obviously. Pri nas bi kakšen butelj sigurno rozine not tlačil), hipster hostli, prijetni parkci, prijazni ljudje ki znajo tekoče angleško in konstantnih dvajset stopinj celzija. Minusi Stockholma: konstantnih dvajset stopinj celzija, draga hrana, dragi veceji (zelo slabo za tiste, ki moramo vsakih dvejst minut lulat) in smrad po zažgani masti, ki naju je vsak dan pričakal v ta drugem hostlu.

Počas bom mogla vstat in se it napajat na javni wifi kot en brezdomc z ipadom, ker tukej nimam neta, da bi zgornje odstavke sploh objavila  in se počutim kot da se pogovarjam sama s sabo.

Tuki mam eno tono fig, lahko kdo pride (so ful dobre). Pa nej bo že enkrat tist izpit da lahko potem na glavco skočim v novo sezono Doctor Whoja. Pol bi pa še ene tri mesece poletja, če lah.

Ni za kej za ful dober zaključek. Ajdex.

Tla so moj drugi dom

Hola amigos in manj-amigos in ne-amigos. Sej vem, da vas ne zanima preveč, ampak moram se pohvalit da mam počitnice. Ne čist stoposto počitnice, ampak bliz. In po teh počitncah bom brcnla organsko kemijo v jajca in mela še ene počitnce #loyo. Do takrat se bom mal okol klatla, mal bom hodila na šiht in mal bom gledala v luft.

Še mal pa greva v Stockholm. Komikomikomičakam. Sej ne da moram narest še cel plan, ker par dni pred odhodom šezmer nimava pojma kaj bova počela, ampak nevermind. Js sm vesela.

Zadnjič mi je nekdo rekel nekaj v smislu "Jaz sem fuuul štorasta oseba". Ne nisi. Jaz sem štorasta oseba. Bit štorast pomen, da hodiš po ravnih tleh, se spotakneš in razbiješ roke. Bit štorast pomen tud, da ponesreč primeš vroč pekač brez rokavic in maš spet en teden povite roke (no ajde, to si še mal debilen zraven). Bit štorast pomen da ko zalivaš rože poliješ več mimo teglca kot v teglc, čeprov je ogromen. Bit štorast pomen da se ne znaš peljat s kolesom po Ljubljani, ker te robniki čist zjebejo al pa je sedež previsok in spet padeš po tleh. In če si znaš lepo nalakirat nohte in ti jih rata ohrant lepe dokler se lak čist ne posuši, pol SIGURNO nisi štorast. Če si štorast si niti nog ne znaš lepo pobrit, ker se čist porežeš, ampak sploh ne veš kako, ker si ful pazu. Tako, da če je kdo mislu da je štorast- najbrž nisi. Po vsej verjetnosti ti do kritične štoravosti še dost fali, drugače pa moje sožalje, ampak sej se navadiš.

Zakaj je tok vroče? Jaz bi pomlad nazaj. Pa ta sonce tud loh gre, ker nočem bit rjava. Prosim sonce, ne me silt da sem rjava. Jaz ne vem kdo je izumu ta smotan poletje. Sej limonado lahko glih tko pijem, tud če je zunej "samo" dvaindvejst stopinj. Letos bom božičku pisala za britansko podnebje in če mi ga ne bo prnesu ne bova več prjatla.

Zdaj grem ležat na tla, ker so ploščice še relativno hladne. In če me kdo vidi kako padam po tleh, se ne sekirat, ker bom kmalu okej.

*pomaha in pade iz stola*

Petsto stopinj

Močno sočustvujem z vsemi, ki ste se danes zjutraj odločali med kratkimi in dolgimi hlačami in na koncu naredili napačno odločitev. Vi pa lahko sočustvujete z mano, ker še vedno nimam sončnih očal in jokam. Pa ne willingly ampak ker sem napol slepa v trenutku ko stopim iz sence. Prosim sonce ne tok sijat. Bod tuki, sam ne tok sijat.

Izpitno obdobje se je začelo s klasično sroljo in zdej moram odpisat sam še devet stvari. Težko rečem al je to velik, al mal, ampak lahko bi blo velik hujš.

Delat s froci je luštn.

"Jaz grem drugo leto že v drugi razred."

"Jaz pa v tretji!"

"Aja moja sestrica gre pa v drugi LETNIK!"

"MOJA sestrica ima pa tumor na možganih!"

In še preden se lahko odločim kako naj reagiram že slišim "Učiteljica kaj je to tumooor?"

Najboljš je da nisem učiteljica, ampak mi vsi tko rečejo. Razen ena punčka mi reče Nina, pa ne vem zakaj. 

"Mi gremo po vsakem treningu na pomfri v mekdonalc, lahko greš danes zraven. Imamo bel avto."

Ko pridem domov bom gledala Bones, ker imam naslednji izpit šele naslednji teden. In potem bom verjetno zabušavala do vikenda, v soboto bom pa ugotovila da se ne morem cele mikrobiologije naučit v dveh dneh in bom mela še eno stvar več septembra. Kok bo še luštno letošnje poletje.

Dej ipad ne mi crknt k morm ta usran blog do konca skup zmetat.

Mici mi je zamerla. Ne vem a zato ker sem jo po treh urah prestavla iz svojih nog, al ker ji nisem pustila da tlač kremplje v moja bedra. Anyway, zdej iz principa noče it iz šupe in rajš spi na omari, ker me tko lahko gleda zviška medtem ko ji govorim "Mici dej prid dol. Prid Mici. Dej no, lej kok je lepo zuni. Mici. Miciii. Dej no prid k se mi ne da čakat." Potem pa pridejo moji domov and she's like "Vaša debilna hčerka me cel dan ni spustila iz šupe. Bitch." Okej, pol se pejva pa umazane igre.

Sam še pet procentov mam. Ajdex, pa ne se mi scvret na soncu.

Ponedeljek po zimskem spanju

Zakaj ne pišeš bloga, Eva? Izdajalka si, hočmo tvoj blog.

Okej. Ne pišem ga zato, ker nimam časa. To je v bistvu manjša laž. Ne pišem ga zato ker si ne vzamem časa. Ampak who can blame me,  bit tri ure na dan na faksu je velik zalogaj, ne morte pričakovat da bom prišla domov in z navdušenjem napisala petsto besed o veledogodivščinah na biotehniški fakulteti.

Naslednji vpis sem šparala za hiter overview našega tripa v New York, ampak glede na to da še vedno nimam vseh fotkic se mi je zdel džabe in če bi še naprej čakala bi se loh zavlekl za par let. Blo je kul! Skenslal so nam avjon za tja, ampak pol smo rekl nevermind in bli veseli da nismo strmoglavl, čeprov so nas potem butnl v en random hotel in nam dal za jest dunajske zrezke in Hoferja in razkuhane makarone. Zaradi skenslanga avjona smo bili potem en dan v minusu, ampak smo vseeno vidli vse kar smo imeli v planu.

Rada bi šla na morje pa v Stockholm pa pol spet na morje pa pridt nazaj konc septembra in met čudežno narejene vse izpite. Vmes bi prebrala ene dvajset ne-faksrelated knjig, pila mohito in jedla čevape. Sam kaj ko mi je čarobna svetilka crknla.

V petek sem mela varno vožnjo. Ne vem zakaj se tko imenuje, ker driftanje po simulaciji ledu jaz ne dojemam kot varno. Blo je mal kripi, ampak tud mal fajn. Najprej me je blo strah ampak ko sem dvestokrat zasukala volan proti "tistim rjavim vratom" in me ni zavrtel po celem poligonu, sem bla ful hepi. Malca je bla dost lejm in v potici so ble rozine, ampak sem imela s sabo še suhe banane. In apparently mam travme iz otroštva, zato si med vožnjo pomagam z obrambnimi mehanizmi. To ni res drgač, okej?

Zdaj morem počas prešaltat na anatomijo, ker je že skor konc vaj in si moram napisat neki o mišicah.

Se slišmo enkrat polet.

Seksualna prigoda

Ko se ti ponudi možnost, da pustiš svoj pečat v svetovno uveljavljenem blogu, moraš najprej poskrbeti za vse ustrezne pogoje. To je edina pot mimo javnega linčanja in obmetavanja s paradižniki.

Pisati moraš začeti v obdobju, ko si popolnoma preobremenjen in vsaka minuta, ki si jo odtrgaš, te mora dobro žgat. Nekateri v takšnih časih postanejo umetniki, kot so slikarji, kiparji in glasbeniki, lahko seveda tudi strokovnjaki za smiljenje-samemu-sebi, morda prodajalci ljubezni, poklicni uživalci vseh svetovnih Nutellinih zalog, odvisneži od pornografskih filmov, prav tako so popularni raziskovalci trdot različnih podlag in položajev za dremež ter tudi profesionalni rdečeoki gledalci serij. Poleg vseh teh poznamo še najbolj ogroženo vrsto in to so blogerji. 

Že od začetka potrebuješ nekoga, ki bo dejansko kliknil na ponujeni link. Vsi zaupamo v notranjo lepoto, ampak brez zunanje je podobno kot bi jedel Zvezdino torto, zavito v ovoj iz dreka. Preden se moralisti prikotalijo iz svojih brlogov, naj zapišem, da isto velja tudi obratno in to celo še bolj pogosto. Za manj natančne bralce bi se to lahko ponazorilo s kartonasto škatlo iz Zvezde, kamor položimo sveže kravje govno - za podeželsko deco torej kravjek.

Kdor z navdušenjem prebira vse te zanimivosti o fekalijah, njegov največji problem zagotovo ni dejstvo, da je zgrešil njemu primeren blog. Zato torej v naslovu raje uporabiš karkoli povezano s seksom. Očitno precej dobro vžge, če si do te vrstice še vedno prepričan, da se nekje v zapisu skrivajo sivi odtenki.

Prav imaš, kam pa pridemo brez vsaj kančka seksualosti. Zato se lahko danes naučimo, kaj je "penis captivus". Hja, kombinacija zatekanja in močne nekontrolirane kontrakcije vagine onemogoči, da svoj polnilec iztakneš iz vtičnice. Bojda nič ni treba odrezat v tem primeru, še dobro, da obstajajo zdravila.

Menda vsak trenutek 1/4 ljudi razmišlja o seksu. Zdaj med njih spadaš tudi ti. Do naslednjega snidenja želim vsem veselo razmnoževanje.

Gostujoče pero: K.L.

Stari ljudje in majhni otroci

Stari ljudje in majhni otroci me imajo radi. Najrajši imam combo stare mame in vnučka. Teh je ogromno in ker osemnajstka pelje tudi v živalski vrt sem še lažja tarča za ogovarjanje. "Dan guspodična a slučajno vete kdaj gre osemnajstica?" "Čez pet minut" "Aja joj veste, nimam voznega reda ker si Lukec ni hotel obut čevljev in sem čisto pozabila. Je pa lepo vreme danes ane? Sva se odločila da greva opice pogledat ... Jadajadajada" in pol končno pripelje bus in se probam zrint čim bolj stran od babice in Lukca, ampak pol spet slišim "A kej veste kdaj gre nazaj avtobus? Bova šla okrog enajstih domov, veste. Na kosilo."

Okej, sej sem rada prijazna pa pogledam vozni red, sam pogovarjat se mi pa res ne da. Prej sem šla jest in me tetka za sosednjo mizo vpraša "guspodična a lahko vprašam zakaj pa vi hodite sem jest?". Ne vem teta, pomoje zato ker je na bone pa prebavljivo. Kar je že nadstandard za bone. Otroci se mi pa vedno kripi nasmihajo in pojejo. Ne bi js to.

Zdaj sedim v Zvezdi in pijem chai latte, ki je top šit. Ljudje, če nimate družbe za kofe pejte sami in napište blog. Neki se dogaja, ampak ne vem čist točno kaj, ker slišim sam mrmrmr valeta mrmrmr žena mrmrmr neki v italijanščini mrmrmr en espresso. Ne da se mi it nazaj na faks in ne da se mi poslušat nerazločno govoreče tete iz kadilniške komore. Ampak bom šla ker greva pol na palačinke in to je najboljša motivacija. Sicer voham diabetes, ampak mogoče je to sam zato, ker je nekdo za sosednjo mizo naročil vročo čokolado s smetano. Sej sem prej na bus tekla, tako da se ne sekiram.

Zdej grem ker če bom še enkrat tekla loh ponesreč shujšam. Pa če boste šli iz hiše se dost oblečte, ker piha.