Wow, september. Slow teh feck down. Meni se zdi, da si mal prehmal tukej in zdej bom mogla že kmal začet odštevat dni do božiča. Kar je po svoje tudi prav zabavno, ampak to pomeni nič več morja, nič več spanja do desetih, nič več binge watching serij … no ne. Za moment sem pozabla, da sem ena izmed neresnih študentk in bom ostala samo brez morja. Ampak ti jesenski dnevi mi prov hinavsko šepetajo odrasle besede, kot naprimer “odgovornost” in “stres”.
Mal mi je bed, ker bom verjetno ruknla letnik zaradi organske madrfaking kemije. In to me frustrira, ker sem mela že začetek julija narejene vse izpite, razen te posrane kemije in zdej me to tolče po buči. Ko po enem mesecu učenja pogledam narisano molekulco, jaz še vedno vidim samo metuljčke in avijončke. Če bi se kakšen bolj človeški predmet učila en mesec skupej, bi ga pisala deset, ne pa deset procentov tko kot tega. Sam ej, who cares, ker se sicer učim, sam sem pa tud na morju.
Ja, na proper morje sem šla prvič letos šele konec avgusta. To je slabo, ampak vi pa niste bili na švedskem morju, ha. Plusi Stockholma: lepa arhitektura, morje, tramvaji, precej nadkulskih muzejev, lunapark,, čiste ulice, cinnamon bunsi (brez rozin, obviously. Pri nas bi kakšen butelj sigurno rozine not tlačil), hipster hostli, prijetni parkci, prijazni ljudje ki znajo tekoče angleško in konstantnih dvajset stopinj celzija. Minusi Stockholma: konstantnih dvajset stopinj celzija, draga hrana, dragi veceji (zelo slabo za tiste, ki moramo vsakih dvejst minut lulat) in smrad po zažgani masti, ki naju je vsak dan pričakal v ta drugem hostlu.
Počas bom mogla vstat in se it napajat na javni wifi kot en brezdomc z ipadom, ker tukej nimam neta, da bi zgornje odstavke sploh objavila in se počutim kot da se pogovarjam sama s sabo.
Tuki mam eno tono fig, lahko kdo pride (so ful dobre). Pa nej bo že enkrat tist izpit da lahko potem na glavco skočim v novo sezono Doctor Whoja. Pol bi pa še ene tri mesece poletja, če lah.
Ni za kej za ful dober zaključek. Ajdex.
Ni komentarjev:
Objavite komentar