Vesel prvi maj z enotedensko zamudo. Pob me letos ni peljal na morje, ker je to preveč mainstream (tudi smučat nisva šla januarja, zdaj se sprašujem če sva sploh zares Slovenca). Namesto tega sva se opremila s šmirgl papirji, raztopili, barvami in močno voljo in se spravla prenavljat kovinsko ograjo. En teden kasneje imava napol končan projekt in ene umazane pajkice, ki so dobre samo še za prah brisat. Še dobro, da so bile samo sedem evrov.
V ponedeljek sem Dunjo peljala v šoping. Nenačrtno sva iz trgovin privlekli enake kratke hlače, balerinke in obleko (ampak to ne šteje ker sta drugih barv). Deset do devetih sva se okrepčali še z fro-yo, ki sva ga uničli v garažni hiši, ki se zapre šele ob desetih. Potem sva odrinili proti njeni rezidenci in med vožnjo resno razmišljali če bi šli še na kres. "Doma" sem najprej polila kokakolo z okusom vanilijeve vodke po njeni postli, ampak prisežem, da ni bila moja krivda. Kasneje sva pekli pico in v kuhinji bosi plesali salso. Po obilnem obroku preveč naraslega testa s celim kozarcem gobic sva igrali namizni nogomet in biljard ob zvokih Bepop in Nuše Derende. Jaz sem sestavila koreografijo za Shakirin videospot, ki zajema predvsem veliko valjanja po tleh. Ob treh zjutraj sva za lahko noč poklicali skupnega znanca, ki nama je prijazno povedal da sva zmešani.
Zahvaljujoč določenemu sošolcu, me zdaj ljudje kličejo Mahko
V torek sem Štefana peljala na izlet, ker si po vsem fizičnem delu vseeno zaslužim en pogled na morje. Odpeljala sva se proti Trstu (čeprav sva bila že nazadnje razočarana, ampak se vseeno vračava v umazano Italijo). Pri gradu Miramare nisva našla parkirišča, zato sva se raje zapeljala do centra Trsta, kjer sem šla po hrano v mekdonelc medtem ko me je pob čakal z vsemi štirimi smerniki. Pojedla sva nekje ob morju, potem pa sva se sprehodila do gradu (tudi v drugo nisva našla bližnjega parkirišča). Kupila sva karti s popustom, ker še nisva 25 in ugotovila, da nama nobena preproga v gradu ni všeč. Jaz sem bila navdušena nad Harry Potter rastlinjakom gor na hribčku. Vrnila sva se dost zgodaj, da sva ujela fuzbal (ne spomnim se več kdo je igral, ampak mislim, da so imeli eni rdeče drese).
Ta teden se vračam na faks, ampak ne še danes (duh, saj je šele torek). Zdaj grem lahko spet na vaje, ker sem pogledala vseh osem sezon Razočaranih gospodinj in me nič več ne zadržuje doma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar