sobota, 2. december 2017

Happy December!

Čeprav že kakšen mesec poslušam božične pesmi in nosim božično pižamo, do tega tedna nisem mogla rečt, da je zares božič. Zdaj pa je res zapadel prvi sneg, tak taprav, ki ga ni pobralo v treh urah in pol, v prestolnici so se prižgale lučke, november pa je ratal december.

Prejšnji teden sem na veliko splurgala na internetih. Moji hobiji namreč zajemajo tudi neskončno nalaganje cunj, ki jih niti ne rabim, v košarico z velikim finalom srčnega napada ob pogledu na TOTAL in ragequitom iz mozille. Tokrat mi black friday in cyber monday nista dovolila ravnodušnega zaprtja zavihkov, zato sem zdaj (spet) malo v minusu. Ampak saj ni panike, bom pač šla na kakšno pivo manj (sama sebe optimistično tolaži).

V četrtek se mi po štirih urah spanja seveda ni dalo na faks. Kljub temu sem zbrala dovolj moči, da sem se spravila na vlak ob 7:10, ker je obvezna prisotnost očitno dovolj velika motivacija. Seveda je bilo vse zaman, ker tokrat nihče ni preverjal prisotnosti pa itak mi ni jasno kaj sploh delamo na bioinformatiki. Tap tap tap ukaz, bam pojavi se Skahespearov sonet, tap tap tap, pojavi se 192. vrstica Hlapcev, tap tap tap, vse gre v kurac in moraš reštartat program. Nima veze, jaz se vseeno počutim kot heker. Končali smo  pol ure prej, ampak dovolj pozno, da sem ravno zamudila vlak za h pobu. Ampak tudi to ima svoj plus, ker sem pridobila 25min za pitje (že druge) kave (prav tako brez efekta). Štefan me ni hotel prit iskat na postajo, ker je ponoči padal sneg in se boji plundre. Pa zebe ga. Sej ga zastopim. Jedla sva pico. LOYO. Ob pol dveh sem mogla nazaj na faks. Kot pravi kavalir me je z biciklom po plundri pelu na vlak. Vlak sem zamudila (iz drugih razlogov, ne bicikla). Alternativno enajstko sem čakala samo dvanajst minut (v tem momentu sem imela še dvajset minut do vaj). Ko sem enkrat prišla do bavarca, sem na vaje zamujala že pet minut. Ko sem prestopila na osemnajstko sem zamujala že dvajset minut. Na koncu sem na enourne vaje zamudila tričetrt ure. Zaključili smo pet minut prej. Sem pa dobila štempl!

Po vajah sem šla na kavo s Tinetom. S tem runklom bi se mogla dobit več, kot enkrat na leto, ampak vse pač ne rata. Kot strastna nekadilca sva kavo pila zunaj in vse stavila na nelogično dizajniran plastičen grelnik. Zvečer smo šli s Štefanom in razširjeno družino v Gim Lit, ker so imeli massive event ob dvajsetletnici, jaz pa imam dovolj talentiranega brata, da si je s solom v pevskem zboru prislužil moj obisk.

V petek sem spala šest ur in čeprav sem pričakovala, da jutro ne more biti težje od čertkovega, je bila raven moje energije ob 6.20 še nižja kot prejšnji dan. Nekako sem preživela vaje (namesto seciranja žabe sem postavila rekord v solitaire), potem pa sem šla za eno urco domov spat. Popoldne smo šli s Štefanom, Vesno in Samotom na lučke. V planu smo imeli cat cafe, ki je bil nabito poln (očitno so mačke še vedno popularne), zato smo šli jest na bone, kasneje pa še na palačinke in kuhančka. Bilo je fino in imeli smo zastonj parking.



Jutri bom pekla piškote. Če se mi bo dal. Potem greva pa v šoping in kino, ker je bil ta teden obarvan z Agatho Christie in edino spodobno je, da ga zaključim z Orient ekspresom. Vesel božič!

Ni komentarjev:

Objavite komentar