Lucky, unlucky

First things first. Glede na to kok z lajfom nimam sreče, jo mam pa vsaj v nagradnih igrah. Te teden sem dosegla nov combo v krompirju in v četrtek zadela ajfona, v petek pa nevem kaj, ampak tudi nekaj. Zdaj sem se prijavila še v igro za Šrilanko, ker sem požrešna in rada overabjusam svojo srečo, tako da računam da me jeseni ne bo doma, ker bom rajši na plaži srkala koktejle.

Včeraj sem imela busy dan. Ker imam v ponedeljek zelo obsežen in težek izpit, za katerega znam približno tri in pol starih vprašanj, raje zapravljam svoj čas z drugimi stvarmi. Eno uro sem se peljala do Žalca in potem še eno uro nazaj, vse za petminuten poseg z lasersejbrom. Okej, mogoče ni bil lih lasersejber, je blo pa vsaj polovica od tega in to je dost kul zame. Jedla sem krof.

Na poti domov sem samozavestno ugasnila gps in se odločila, da bom po trenutnem navdihu našla pravi izvoz iz avtoceste. Velika NE hvala vsem, ki ste zdaj podvomili v moje sposobnosti orientacije in branja obcestnih tabel, ampak ta podvig mi je dejansko uspel. Na tej točki je krof že popustil, zato sem šla v Čebelico na pico. Bilo je sončno in na ta plac imam res same lepe spomine, zato se nisem niti pritoževala, ko sem na hrano čakala skoraj eno uro. Nasproti mene sta se usedla naključna babica in dedek z velikim, kosmatim psom, ki se je zleknil pod moje noge. Mislim, da sta se babica in dedek na poti do picerije skregala, ker sta trmasto gledala vsak v svojo smer. Ko bom jaz babica, se ne bom kregala z dedkom (je rekla optimistično).

Doma sem kratek čas gledala v dinozavre. Nikoli si nisem mislila, da so dinozavri lahko tako zelo nezanimivi. Kako uničiti sanje nadobudne biologinje: vzameš njeno priljubljeno temo, v tekst vržeš nekaj geografije, prazgodovine in nepoznanih strokovnih besed in voila- biologinja zaspi na kavču s skripto na joškah.

Ko sem se sprijaznila, da se na ta žalosten petek pač ne bom naučila kaj so dimetrodoni, sem si šla zlovdat zadnjo epizodo Bones ever v lajfu. Štefan pravi, da je vsega lepega enkrat konec, meni pa to ni všeč in se raje zavijam v kokon utvar, dokler me ne useka kruta realnost. Seveda sem se že v sredini zjokala.

Ob desetih (tri ure pred predvidenim odhodom na after parti maturanca GimLit) sem si zavrtela še Moano. Tudi tukaj sem bila že vsa solzna po pol ure. Očitno se je moj pms zavlekel v cel mesec. Razočarana sem sama nad sabo, ker še vedno ne znam besedila od soundtrackov. 

Na afterca nisem šla vesela. Zavedala sem se namreč, da bom spala približno šest ur premalo in da se ne bom niti alkoholizirala, da bi mela vsaj dober razlog za to trpečo soboto. Po pričakovanjih so bili glavni igralci že malo opiti. Ker sem res res rabila comfort, sem si naročila dva deci refoška, sej to pa loh, sej nisem več mlada voznica.

Na vseh fotkah zadnje čase imam gube. Kako imam lahko gube in mozolje naenkrat?

RVG: "Pod mizo v dvorani je še en pepsi."

Ana ga je šla iskat in mu ostala zvesta, nesla ga je h men in potem še domov, ker zastojn pepsiju pa ne mormo rečt ne.

Nekje v sredini mi je zabediral. Hotla sem plesat, ampak ni šlo. Zasedla mi je cigareta in Davidu tud, ker komu pa ne bi po polurnem poslušanju mojega jamranja. Ker je GimLit ful zdrava šola noben ne kadi, oziroma so vsi kul otroci do takrat že šli domov, sva pol ure fehtala dva čika, ki ju noben ni imel. Nakoncu sva vprašala še DJ-a in zastrašujočo varkičko.

"A slučajn kadite?"

"Ne... pa tud vidva bi mogla nehat."

Hvala za ta prijazen nasvet, ampak tud midva ne. Ponavad.

Kriza je bila že takšna, da sva nameravala v Hotič po mojo skrivno škatlco za hude primere. Sva že sedela v avtu, pa je potem nekdo našel odrešenika, ki je prijazno daroval najbolj iskano dobrino te noči. Sicer sem mogla potem še nekoga nafehtat za fajr, ampak effort je bil worth it. Sploh ne znam opisat kolk je tist dim sedu. Kot da sem najhujši odvisnik na odvajanju. #dedication

"A boš vin?" (reče človek, ki je zrihtal cigarete Davidu)

"Ne hvala, vozm"

"Aja, a si še mladi voznik?" (David ugotovi, da je bližje 30, kot 20, nasmeh mu zgine iz obraza)

Z Ano banano sva se vrgli v postlo okrog petih. Sva rekli, da nauva dolg (haha ha ha). Objavli sva še fotko na fejsbuk, ampak zjutraj ugotovili, da to ni bila premišljena poteza, ker ji vsekakor manjka filter. Tudi na tisti imam jaz gube.

Aja, pa ugasnil so Club Penguin. Ta teden je bil res preveč emotional.