Če ponavljaš prvi letnik zaradi enega predmeta in zabušavaš celo 2015/2016 študijsko leto, je velika verjenost, da se bo tvoj zaostal organizem navadu na to in ga tud v 2016/2017 študijskem letu ne boš mogu navadit na prejšnji sistem. Rabim neko verzijo nikotinskih obližev za lažje odvajanje od ležanja na kavču. Mislim, da ni treba poudarjat, da mi ponedeljkov kolokvij ni šel najboljš (za torkov izpit se začnem učit pa čez petnajst minut, ko napišem ta nebodigatreba blog).
(Bivše) sošolke so se celo večnost menile, da grejo v kino gledat Beauty and the beast. Ker jaz ne bi bila jaz, če se ne bi uštulila zraven, se je to seveda zgodilo. Vesna ni mogla zraven, ampak to smo globoko v sebi verjetno vedele že prej. Kljub temu smo včeraj rekle danes ali nikoli.
Jaz sem si še dodatno vzela frej popoldne in šla predčasno v Ljubljano, odločena, da si kupim nove čevlje, ki jih tko srednje nujno rabim. Pa itak si nikol nič ne kupim (razen tone nepotrebnih dišečih Lush pizdarij, ki mi potem dajo izgovor, da si spet vzamem frej dan za razvajanje). Misnla sem, da bom mela ful preveč časa, ampak sem nakoncu naredila dva ali tri kroge po Cityparku in našla točno nič sprejemljivih čevljev. Nakoncu sem se (pod pritiskom, ker sem imela samo še dvajset minut časa) odločila za tiste z najmanjšim deležem blaga, kristalčkov in metalnih barv. Vseeno so malo podobni tistim bleščečim tattoo nalepkam, ki so bile popularne v devetdesetih. Naj folk ve, da sem fabulous, ampak vseen ne basic bitch (čeprov sem si kupla tud choker haha ha ha, can I get any more basicer?).
Ob 18.09 (točno minuto pred zmenjeno uro) sem pred Kolosejem profesionalno parkirala v rikverc. Zdej sam še v rikverc parkiram, ker nočem, da me folk judga po udrtini na desni strani moje Corse. Naj vejo, da znam vozit in še bolj parkirat. Mateja je že čakala pri štengah. Ona je ali ful prezgodnja, ali pa zamuja. Sedem in pol sekund kasneje se je prikazala tudi Lara. Nekaj časa smo še stale pred vhodom, potem smo se pa spomnle, da noben drug ne pride. Kupile smo karte in bubble tea. Jaz sem bila dehidrirana od shopping cardia, zato sem prec spila mangov ledeni čaj, Lara ga je pa pretihotapila v dvorano (čeprav smo precej prepričane, da ne bi kompliciral tudi če ga ne bi zatlačila v torbo). Jaz sem bila edina, ki ni bila preveč fensi za kokice. Če greš v kino morš kupit kokice, tud če pred tem poješ five course meal. Za kokice imamo poseben želodec. Beast je skor tok kosmat kot Štefan z brado. Do konca se nisem zjokala, pri zaključni špici sem pa mogla ven, ker nisem mela robcev s sabo. Jaz si bom enkrat zaštofala te preklete solzne kanale.
Ko je Mateja do konca pogledala creditse in zadnja prišla iz dvorane, smo se ena za drugo odpeljale proti Vesni, ki je delala in se nam ni mogla joinat. Lara nas je peljala po neki čudaški poti mimo Žal, kjer se še v lajfu nisem pelala. Očitno tud ona rada komplicira, al ma pa sam zjebana gps čutila. Pri Vesni smo (kot največje pijanke) ostale do zapiranja pa še mal čez. Domov sem prišla nekaj pred enajsto, čeprav sem bila toooolk (pokažem kolk) bliz, da se odpeljem še en krog in podaljšam avtomobilski karaoke session.
Čez vikend bom namesto pirhov verjetno barvala samo highlighte na slajdih za botaniko. Aja, Samo, tud moj blog ti želi vse najboljše (čeprav dva dni prepozno).
Mejte se tok fajn, kokr sem se mela jaz učeri.
Ni komentarjev:
Objavite komentar