sobota, 11. junij 2016

It's just *ah* a little crush *crush*


Ker jaz in določena, meni zelo ljuba oseba, nimava posebno pestrega življenja in ga velik del preživiva z gledanjem serij namesto z učenjem ali čimerkoli drugim približno uporabnim, dostikrat crushava na razne zvezdnike. (Ta poved ni mela namena bit tok dolga, but shit happens and I'm too lazy to change it). In v bistvu sva zelo dober team, ker ma ona pokrite bolj temne odtenke, jaz pa bolj vanilija/piškot. Potem se pa človek vpraša zakaj recimo ni v Ljubljani takih muckov (pritožte se če vam je ta izraz preveč seksističen, meni se zdi precej accurate). In ugotoviš, da so vsi črni begunci, med blondinci pa očitno razsaja ptičja gripa, ker imajo vsi imidž ljubljanskih petelinov. Sploh pa je na zvezdnike dost lažje crushat. Delno zarad občasnega british/aussie naglasa, delno pa zato, ker pri njih lahko pališ tud na karakter. Če jaz vidm enga hudga na troli ne morem vedet če ma smisel za humor, igra inštrument in je dober z otroki. Aveš?

Zdej je konc unga dela, kjer sem dejansko vedla o čem bom pisala.

Ta blogpost pišem na šihtu. Vsi nesrečniki, ki dnevno prenašate moje selfije na snapchatu veste kje delam (vsaj približno), ostali pa ne rabite vedet. In vsi pametnjakoviči, ki si zdej mislte "nehi utrujat in bejž delat"- sej bi! Pa ni nič za delat. V tej štacuni je povprečno število strank 8 na dan (ali 0,73 na uro), na soboto pa še pol manj. Sej prvih par ur je še zabavno, potem ti pa rata dolgčas in narediš celo koreografijo na 'Hello', ki ga tko mal slišiš iz sosednjega lokala. In če te kakšen mimoidoči mal čudno gleda skozi steklena vrata, mu začneš dramatično pet 'Time to say goodbye' (ki se ti poje še iz vlaka, hvala določeni neimenovani, meni zelo ljubi osebi). Itak me noben ne sliš, ker se tle sprehajajo sami taki, ki majo poškodovan sluh še iz vojnih časov.

Pred trgovino je realna angry birds scena. Ne znam opisat, sam zgleda carsko.

Zdej bom jedla sendvič, pol bom pa to skropocalo mogoče objavla. In če mi ne boste lajkal se zna zgodit da vam bo spodrsnilo na bananinem olupku in si boste zlomil vrat. Peace drgač.

četrtek, 10. marec 2016

Kentucky fried computer

3/3/16

Mela sem neki res pametnega za povedat, pa sem pozabla.

Anyways. Ta teden sva šla po dvesto letih v kino. In ne, nisva gledala Star Wars, ker sva lame. Kolosej je crknu. Že prej je bil bogi pa na berglah, sam zdej pa loh sam še čakam, da ga odklopjo od life supporta. V dvorani nas je blo ene sedem z nama vred. Tistih naddragih bonbonov ne prodajajo več, za sabo so pustili samo zaprašene ajmarje. Še vedno diši po kokicah, ampak po tistih postanih. Tetka za karte trgat se pa sploh ni prikazala dokler nisva bla že skoraj v dvorani. Ne vem kako je med vikendi (ker midva sva zbrala res najbolj random dan), ampak najbrž dost podobno. Bravo, Kolosej, pohlep te je pokopal.

Naslednja postaja Ljubljana polje.

3/10/16

Včeraj se mi je skuru prenosnik (ornk skuru, sem mela luči ugasnjene in je zgledal kot Amerika četrtega julija). Zdej ne morem več gledat Mentalista in moram pisat blog. Grozna sem, vem.

Noben ne mara reklam. Jaz, naprimer, sem zaradi reklam nehala gledat teve in skoraj vse moje maratone serij preselila na računalnik (ki se mi je skuru). Ampak še posebej pa ne maram nerealnih reklam, naprimer tiste kjer si ženske umivajo glavo ne da bi se jim razmazal makeup. Ko si jaz umivam glavo mi gre šampon v oči, potem se trikrat butnem v ročko, vmes pa še dvakrat vržem piksno mila po tleh. In tudi ko imam končno umite in suhe lase, mi jih veter zmeri odpihne v usta, nikol tko lepo nazaj kot tisti ženski. Pa tista za mister muskolo- kje ste pa že vidl da bi dec pucal kopalnico? Da o "sijajno čisti posodi" ne govorim. Meni se vedno kaj zasuši na ta najdražjo ponev in nikol ni "sijajno čisto z enim potegom". More like "vsaj ni več mastn po pol ure drgnenja". Aja, pa če je prva stvar, ki jo nardiš ko prideš iz šihta to, da daš svojim otrokom Toffifee, boste vsi dobil sladkorno.

Jutr morm it ob sedmih na vlak (fuj).

Kera master level sprememba teme. Lej, še ena:

Rada bi čaj, pa se mi ne da iz postle.

Wow, js sm tok dobra blogerka. 

Ne, ampak res. Zdej že petnajst minut razmišljam kako nej zaključim tokratno jamranje. Mogoče bom sam počakala, da mi baterije zmanjka.
Bog z vami.

petek, 1. januar 2016

Januarska depra

2015, nisi bil moj najljubši let. Če sva čist poštena si bil na momente prov crappy let. Ampak nekak sem te pretrpela in upam, da bo 2016 kej bolj prijazen. Zadnji dnevi decembra pa so bili kljub pomanjkanju christmas spirita in višku petard, carski. By the way- a se kdo spomni, kaj sem jaz učeraj delala z rokami, da me danes tok bolijo? Ker po mojih spominih je bila najtežja stvar, ki sem jo vihtela, flaša vodke. Pa še ta ni bila dolgo polna. #mystery

Zdaj je spet januar, kar pomeni, da se bom mogla spet začet učit, kar bo mogoče mal problematično glede na ekstremno dolgo pavzo. V enem mesecu se moram napiflat dva predmeta za šestko, od tega je vmes ene dvesto rojstnih dni in en teden smučanja. Ziher ne bom sfolgala, brezveze probat.

Danes je še krajši zapis kot ponavad, ker sem še vedno mal zmačkana. Za konec pa dve HD fotki treznih ljudi.




nedelja, 20. december 2015

sHATEnija

Meni je res smešno, da si slovenčki tako zelo želimo biti napredni, pa še vedno ostajamo nekje v pradavnini, kjer ljudje ne vidijo preko svojega ega in bradatega gospoda v sandalih. Več ne bom rekla, ker bo pol spet Eva gor dol srajne liberalka nočmo več brat njenga bloga fuj fej neki neki.

Zadnje čase sem tok zaposlena, da vmes mal pozabim da obstaja tud faks. Ampak sem preveč revna, da bi hodila tja namesto na šiht in preveč lena, da bi hodila na oboje. Tako, da imam spet itsy bitsy fobijo pred fejlanjem še tistih bogih dveh izpitov. Včasih si pol govorim neki v smislu "Dej, sprav se h seb pa nared že ta prvi letnik, k je itak čist uizi." Pol se spomnem, da morem spet delat, da si bom lahko privoščla psihiatra, ki ga očitno rabim. Viscious circle, vam rečem!

V tistih dveh urah na dan, ko ne delam, jem ali spim, gledam Bones. Spet sem začela s prvo sezono in ne vem če je to zdravo. Verjetno ne, sam bom pač jedla več zelenjave, pa bom spet na nuli. 

Čez pet dni je božič, pa sploh nimam takšnega filinga. Če odštejem tista dva dneva s tremi milimetri snega, je zunaj še vedno bolj hladen september. Uboge socialistične lučke po Litiji pravijo Zombieland namesto Christmas, ljudje so živčni in neprijazni, ljubljanski kuhanček pa je tako razredčen, da ga z lahkoto zamenjaš za sparjen sok. Vse skupaj probam malo izboljšat z božično musko, čeprav s tem (ne)hote uničim dan sosedom in top petim na Snapchatu.

Adijo, jutri grem spet ob sedmih zjutri čokoladke zavijat.

sreda, 4. november 2015

Pisma kretenom

Drage slovenske železnice,
razumem, da so z začetkom novembra prišle nizke temperature, sej dones zjutrej je bil faking minus, valda je treba užgat gretje na vlakih, sam! Ne mi pa zahajcat na trideset stopinj, ker v Ljubljano ponavadi ne nosim kratkih hlač za spreoblečt sam zato, ker vi ne poznate razlike med "prijetno toplo" in "motherfuckin' hell on fire with some more fire". Pa počas loh nehate z zamudami, we get the message.

Dragi čefurčki, kvazi čefurčki in ostali podobni kekci,
vem, da morate nekako popravit slab prvi vtis, ki ga naredite z vašimi frisi. Ampak če to probate narest tako, da vsako jutro nase zlijete dobre pol flaške parfuma za pet evrov, ali pa si naredite svoj privat oblak iz Axa ali kakšne podobne različice nagravžnega deodoranta, potem imam za vas en nasvet: Ne. Ker zadostuje, da samo stopite na isti avtobus in mora človek začet molit, da si ne bruhne v usta. Da o litrih in litrih gela za lase in miniaturnih man bunsih sploh ne začnem, ker pol si bom mogla prinest že ajmar.

Na druge stvari se bom rajš razpizdila naslednjič, ker ima konec koncev vse svojo mejo, tudi moje jamranje. Aja, sam še to:

Dragi kelnarji,
na naslednjega, ki mi prinese mrzlo kavo ko tega posebej ne naročim se bom tok zdrla, da bo bed vam in še celi vaši žlahti. Bi rekla da bi vas ustrelila, sam vsi vemo da to ni glih legalno.

Ok, ok, zdej sm pa res fertik. Tkointko čist mal hodim iz bajte, ampak še takrat ko grem naletim na takšne in podobne bisere.

Dons mi je Samo prnesu palačinke na matematko, kot opravičilo ker ne hod na vaje. Zdej resno razmišljam, da bi ga začela mal izsiljevat, sam to tud ni preveč legalno. A mi lahko nekdo najde luknjo v zakonu in razloži do kakšne meje bi to šlo? Maša? Sej maš že pol prvega letnika narjenga, ur prektikli a lojr.

Dons spet ni fotkic, ker na ipadu mal težje kradem art iz neta (a je to tud nelegalno? Ups), zato si morte na tej točki predstavljat super hd fotko s hipster filtrom, ki popolnoma ponazarja današnji vpis.

Pejte zdej skakat po soncu.

sreda, 7. oktober 2015

Na kavo

z ljudmi, ki ne pijejo kave. Ne vem, kako se lahko takšna oseba, kot jaz, ki bi verjetno lahko en teden živela samo od litrov in litrov kave druži z ljudmi, ki je sploh ne marajo. Ana in Samo že vesta o čem govorim. Ker kaj piješ ko se moraš zbudit ob šestih ker maš šiht, ampak komi gledaš? In kaj piješ ko se morš učit in ne ločiš več kdaj je dan in kdaj noč? Kaj naročiš v lokalu, ko je zunej premrzlo za limonado in nočeš pit vroče čokolade, ker se bojiš sladkorne? Js ne vem in sem hvaležna da maram kavo, ker mam že brez teh pomembnih vprašanj dost težav.

Kva sm hipster, fak. Edin brade nimam.

Trenutno jokam zaradi pesmce iz risanke. To mi ni preveč všeč, ker se mi bo maskara razmazala, ampak mi je tud mal vseen, ker dons ne grem več iz bajte. I'm weak and my emotions are too strong. Feelings for sale, info v inbox.



Povedi, ki sem ju danes slišala vsaj dvakrat v časovnem intervalu desetih minut:
"Waw, tale pulover je pa ... Rumen. Ful." (Oziroma nekaj v tem smislu)
"Polet sem enkrat brala tvoj blog." (Oziroma nekaj v tem smislu. Men se je slišal k da ga je folk ponesreč bral, sam ajde, bol k nč.)

Dons sem mela pet ur faksa, zato morm it mal počivat. Kdor je še na dežju naj se čimprej prestavi na kavč in pod kovter. Pa en ajmar čaja tud ne more škodit.







torek, 22. september 2015

Širše riti in ožji vece papir

Zadnjič sem pozabila vzet svojo pametno jabolčno napravo na vece in med odvečnim časom ugotovila, da je ta nova rolca papirja ožja kot je bila prejšnja. In sem concludala da je mama spet kupila neko novo Lidl zadevo. Okej, važn da ima tri plasti. Potem sem ugotovila, da so ozke rolce tudi v vseh javnih vecejih in zdaj me to nervira. Zakaj bi kdo ožal vece papir če vsi vemo, da je poletje eno izmed najbolj redilnih obdobij in se riti nenadzorovano poširijo? Ne vem, mogoče je to bolj ekološko, čeprov moram zdej dva listka daljši kos odtrgat, da ga lahko profesionalno prepognem in dobim idealno širino.


Kva je dobr uvod.

Zdej se bom folku zamerla, ker noben noče poznat mojih tehnik brisanja riti. Sori za travme.

Bajdevej, kemija je šla v kurac, oziroma bolje rečeno ni šla nikamor. Še vedno je pred mano in jaz sem še vedno v prvem letniku. Sam jebeš, ne smem prehitr narest faksa, ker bi lahko kdo umrl od ljubosumja na vse moje adute (haha).

Pogledala sem vse dobre serije, including Doctor Who-ja, zato sem znižala standarde za približno stokrat in se vrgla v Ameriški Top Model. Hvala bogovom, da je že jesen in pridejo nove sezone VSEGA ven. In to veliko pomeni če prihaja od ateista.

Kelly Cutrone je sassy bitch and I love her.

Včeri sem nardila korenčkovo torto, ki je bla DE-LI-ŠS! Je pa res, da sm fatty in pojem skor karkoli z dost cukra noter. Glede na to, da znam barely narest makarone in spečt jajca sem lahko ponosna. In tud sem. Pa še mal važna zraven.


Omg, v ANTM so jim nardil DNA test? Zakaaaaj? Sej nočem bit model, sam bi pa šla v ta šov zarad lepih hiš, jacuzzijev in madr faking DNA testa. Ne maram te, Amerika in ne maram tvojih visokih budgetov.

Grem zdej, ker opičji judge govori neke pametne stvari.