Iščem zadnjič ene komade po youtubu in naletim na intervju s tole Nino Rakovec. Okej, sej ne vem zakaj se sploh gre, ampak ta novinarka je ... no ja ... posebna.
Hojla.
Tule je tale intervju. Natipkan sicer, ampak še boljš. Najprej se moram zapičit v naslov. Zakaj zafuk je naslov "Igralka, ki je klofnila Tjašo Železnik", če je v intervjuju vprašane "Drži, da ste nekoč klofnili igralsko kolegico Tjašo Železnik?" To je tko, kot če bi bil naslov "Angelina Jolie si je odrezala desno nogo" in potem bi jo v intervjuju vprašal "A drži, da ste si nekoč odrezali desno nogo?". Ma ja okej. In potem Nina pravi, da je blo itak v sklopu avdicije, ja to je najpomembnejša informacija v intervjuju ane. Tko kot če bi Angelina zarad filma dejansko brez noge ostala.
No krneki.
In odločla sem se, da poguglam to novinarko Ano Fetih in ugotovila, da tudi takšne stvari intervjuja. Ahihihihi, gigglegiggle."Tkoda verjamem da je seks devetindevedeset odstotkov zveze". POGLEJ. RES JE BOLANO.
Okej, obupala. Brezveze.
Kako ste drugač? Ne, sej mi je vseen. Spat grem. In v sanjah bom brutalno umorila vse retardirane in primitivne novinarke. Hvala, noč.
Sto let, ja, vem. Mal se mi ne da, mal nimam časa in pol se nabere točno nič bloga. Ampak zdej se kesam in pišem kr nekej, da ne boste rekli, da pač nič ne pišem, čeprov res ne.
Naslednjič, če se bom spomnla, bom pizdila čez eno novinarko. Sej bo dons, sam se mi ne da, ker je tok supermega glupa, da nimam tok časa.
I WANT TO HAVE CONTROL I WANT A PERFECT SOUL I WANT YOU TO NOTICE WHEN I'M NOT AROUND YOU'RE SO FUCKIN' SPECIAL I WISH A WAS SPECIAL BUUUUUUT I'M A CREEP I'M A WEIROOO WHAT THE HELL I'M DOING HEREEE I DON'T BELOOOONG HERE OOOO OOOO OOOOOOOOOO.
Okej, prvič. Najbrž mam ergofobijo. In tud če bi jo premagala in se zvlekla do zvezkov in jih odprla, mi najbrž še vedno ne bi ratal, ker mam tud fobijo na neuspeh in fobijo na neuspeh po uspehu. Adej nehi. Ta šola je prefobična.
In da bi premagala prefobičnost, poslušam Radiohead in Manamana.
Ampak itak grem čez 10 minut MANAMANAjat pod tuš. Nič ne bo.
+ Nova beseda za vijadukt je cestodržec. Če rabi kdo nanovoizumljene besede, naj pove. Še so na zalogi (samo do konca marca 50% znižanje,).
Pa enkrat moram mal moško populacijo popluvat. Sej ste čist uredu pa to, tud Klemči je awesome, sam tko. Da se ne bom samo nad novinarkami. (Spomnte me, no. Ta žoka je žvau).
In zdaj grem MANAMANAjat.
Pa lep pozdrav vsem, ki ste žrtvovali par minutk za blogec. Rada vas mam (najbrž ne, ampak what the hell).
Ptička mi je prišepnla, da berete moj blog predvsem zaradi Googla in iskalne besede 'morje', ker to besedo očitno veliko uporabljam. Tako da če si slučajno tole kliknu ponesreči, namesto tiste lepe slikce od Bora Bora, te moram razočarat. Ker tuki bluzim samo o bluzatorjih, ki bluzijo moje dni.
Šla bi drsat. Na tisto Salzburško drsališče recimo, kjer si lahko sposodiš plastičnega pingvina in / ali medveda in se drsaš z njim, da ne padeš (ker to je loh nevarno, sploh če si tok zašpehan da led poči). Aja, 'zašpehan' se naglašuje na 2. a, ne na e.
No ja. Lekadol naju je zafrknu in se nisva mogla alkoholizirat (vsaj mal), sva pa gledala Rubber:
To je najepskejši film na svetu in če ga ne gledaš si debil. Čeprav si pol v safru in se maš za neumnega, ker nimaš pojma, zakaj za fuk so zastrupil purana.
Palačink nisva pekla, ne vem zakaj.
No, vem, sam ubistvu ne vem. Pekla jih nisva, ker si šel domov, zakaj si šel pa domov, pa ne vem. Vseeno je bilo lepo (samo zdaj sem lačna in pišem blog, namesto da bi se ti skrivala pod kovtrom).
Aja: Petelinji zajtrk. Nomnom.
Pa na MošiMoši si bom naročila vse od Slow Cluba in bom še bolj brez gnara, kokr sm že tko. Sploh se ne spomnem več kako sem našla tadva modela, ampak nekak ŠE DOBR.
Moje strije me spominjajo na strele. Pomoje sem HeriPotr.
Zdej grem pa simse špilat, ker se moj ljubi pifla. (A nisem kul?)
Še tole za adijo:
V življenju se eneparkrat zgodi kaj zanimivga in/ali celo pretresljivga.
Recimo to, da Tea pri nogometu ugotovi, da se žoga kotali.
In to, da Ninu ugotovi, da niso vsi "lepi fantje" tud uredu fantje.
In to, da se naučim kaj pomeni izraz 'hermetično'.
In da recimo dobim pismo v zeleni kuverti, kar je precej fino, ker je od Klemna.
In da nazaj shujšaš za skor eno kilo potem, ko si se že sprijaznu z dejstvom, da postajaš zavaljena svinja.
In da dobiš lešnike za miklafža (iz lešnikov se delajo fajne stvari).
In da uporabljaš 'in' v vsaki povedi (no, to so že malenkosti, ampak take fajne, luštne, simpatične ... blesava sm).
Aja, V SOBOTO OB POL ENAJSTIH AL KDAJ MAM FRIZERJA. Še dobr da sem to napisala, ker to res morš vedet.
[Ta slikca je za Val, ona ževe zakaj. Upam]
Tale video je lušten in je moj najljubši za naslednjih par tednov, dokler ne najdem še kazga druzga. Aja, pa tist od Slow cluba (Trophy room) je tud fajn, tko zanimiv je no. Pa ne vem zakaj bluzim o tem, ku itak noben ne ve za kaj se gre.
Uglavnem, jes bi snek.
Da bi lahko delala snežene zajce in fantke in punčke in angelčke in uglavnem šla kej vn in pršla nazaj zmrznjena in z rdečim nosom, ampak bi se mela lepo. Čeprav bi mogu pol moj ljubi kidat pred hišo. Jes bi snek!
Pa lešnke od miklauža jem in se redim, ker ma to sranje baje neka olja not, ampak je DOBR.
Če bi znala kvačkat, bi si nardila rokavice, puščico pa tiste prtičke za pod kozarce. Ker to je pač fajn. Aja, pa tiste skvačkane češnje, ki jih pol nimaš nikamor za obest, ampak so luštne.
Torej, ostala sem pri zanimivih stvareh, ki se faking pogost dogajajo zadnje čase. Mislm če je to, da Špeli reče "Umreti... to pomen da je bil živ, pa je umrl pol" al pa "Zrasti, to pomen da si bil prej majhen pa si potem zrastu v velzga človeka" al pa ti enkrat razlaga o besedah, drugič pa o pravilih al pa ti da za podpisat RAZREDNO POGODBO v comic sans pisavi s sončkom na spodnji strani lista, zanimivo, pol so ja- pogost. (Ker bedno dolg stavk).
Plug, kosilnca, grablje, ledolomilka, strgalo za korenje in vse te zadeve v eni osebi mi gre na živce. Sej bi povedla kaj vse mi gre na njej na živce, ampak pol bi blo preobvious kdo je. (Ne no, mogla sem. Včas se morm spravljat na folk z osebnimi težavami, da jih pol lahko dejansk dobijo).
Zdaj ta blog pišem že skor eno uro in še vedno nisem povedla prov nič uporabnega. Pa še na folk se spravljam. Kok sm grda, ane? (Sej se kesam).
Nč, sekirat se grem, ku ne znam ujet letečga lešnka v usta. Baj.
Čeprav je bil novembra in sva imela skoraj krismes na helovin in za božično večerjo kruh, pršut pa dukatelo. Ker ljubezni pa ni manjkal.
(Tega bloga nočem pisat zate, ampak za druge, samo očitno ga bom vseeno zate).
V času od poletja do danes (se kesam) se je zgodil precej stvari.
Recimo to, da sem zabila biologijo in otvorila sezono pisnih kolov.
Sem ponosna, da.
Pa recimo to, da je Val odkrila Matjažka, ki je GUJDEKA KLAU. Ki sicer sploh ni Matjažek ampak je Janko, samo to ni pomembno sploh (Ful ne glej če ti ni do klanja pujskof):
Zgodilo se je recimo tudi to, da smo z dekleti uvedle irish cream / neskafe vanilija / vroča čokolada / čaj / neki ob torkih zjutraj. Udeležba naj bi bila obvezna, ampak oh well, včasih katera manjka (al pa dve). To so neke vrste govorilne ure o različnih osebah, ki se jim takrat kolca.
Pa božič v novembru je kul. Ker te ne skrbi plundra na cesti ko greš v šoping, ker ni gužve v trgovinah, ker dobiš lepo smrekco, ki je nihče drug ne rabi, ker lahko posekaš random drevo in te ne vidi Božiček in ker je še vseeno dovolj toplo, da greš lahko na nočni sprehod s svojim dragim. In ker si prisiljen delat božične okraske iz aluminijaste folije, kar je epsk KU DREK.
Naslednja stvar: jesen mi je všeč ker je prelepih barv. In ker ne rabiš bit velik, da jih vidiš, ker je listje tudi po tleh.
Sej vem, da ne pišem več blogeca, ampak dans ga moram, ker ma moja lobi ostni dan in ker je ostala brez smsa. In ker nočem bit en izmed average frendov na frisbuku, ji bom napisala blog, prov tko kot ga je ona meni lani (mislm letos).
Lobi, eno leto si starejša, how does it feel?
Najbrž je bedno alpa dost podobno kot lani, ampak vsaj dones se maš lahko fino.
Upam, da si dobila celo torto (čimvečjo) sam zase, ker pol mam razlog, da sem ti fouš.
Tam gor menda uživaš (vsaj tolk kot lahko sledim prek fbja in blogov in vsega), pa nej tko ostane, čeprav bi blo čist fine with me, če bi pršla nazaj v Slovenijo, ker te šezmer nismo pozabil (pa zdele ko je tok mrz, Nace pomoje ful trpi tam nekje pol čevapa pod zemlo. In pol je še 88 pa tip s krvavo srajco pa vseostalo kar si pač tuki pozabla, v tistih poletjih).
Jaz ti - isto kot lani - želim čimveč uspeha pa veselja, pa vseeno lahko kdaj name pomislš. Šezmer ti šparam tist napihliv jogi za sleepover in skladanje bolanih pesmic.
Če si bolj omejene sorte in ne veš, da ta link na mojmu wallu pomeni, da sem prišla iz morja, ti zdej povem. Doma sem (juhej al kaj). In blo je uredu (ubistvu je blo zlo lepo + edina stvar, ki sem jo naredila in je bila obenem koristna za okolico je ta, da sem enkrat ali dvakrat pomila posodo, phihi).
Kdor me ni pogrešu, ga bom brutalno umorila, prov uno, s sekiro razsekala.
Če hočeš, maš tukej slikce:
Bom ribo ulovu!
Phihi.
The 'We're going home' faces
But I don't wanna get up yet.
Odličen motiv
Fiš fejsez. :3
Nooooooo!
Ubistvu ne vem, zakaj sem šla spet tale blogec pisat, ampak najbrž je lepo, da mal obrišem prah iz njega. O morju ni dost za povedat- lenarl smo in se delal, da ne, jedl smo (jaz predvsem ostanke in kruh in poli in muslije in piškote, pa vseen), mal smo se namakal, velik smo rešval križanke, bral knjige in spal 12 ur/dan. In nismo se naveličal (vsaj mi, mladoletniki ne, za ostale ne vem).
Zdaj bom pa počas šla. Rejtajte 5 star in subskrajbajte. (Aš kao). Cya.
