Sto let, ja, vem. Mal se mi ne da, mal nimam časa in pol se nabere točno nič bloga. Ampak zdej se kesam in pišem kr nekej, da ne boste rekli, da pač nič ne pišem, čeprov res ne.
Tipični lame začetki, nizakej.
Sori, ampak taledva sta si ful podobna:
Naslednjič, če se bom spomnla, bom pizdila čez eno novinarko. Sej bo dons, sam se mi ne da, ker je tok supermega glupa, da nimam tok časa.
I WANT TO HAVE CONTROL I WANT A PERFECT SOUL I WANT YOU TO NOTICE WHEN I'M NOT AROUND YOU'RE SO FUCKIN' SPECIAL I WISH A WAS SPECIAL BUUUUUUT I'M A CREEP I'M A WEIROOO WHAT THE HELL I'M DOING HEREEE I DON'T BELOOOONG HERE OOOO OOOO OOOOOOOOOO.
Okej, prvič. Najbrž mam ergofobijo. In tud če bi jo premagala in se zvlekla do zvezkov in jih odprla, mi najbrž še vedno ne bi ratal, ker mam tud fobijo na neuspeh in fobijo na neuspeh po uspehu. Adej nehi. Ta šola je prefobična.
In da bi premagala prefobičnost, poslušam Radiohead in Manamana.
Ampak itak grem čez 10 minut MANAMANAjat pod tuš. Nič ne bo.
Ampak itak grem čez 10 minut MANAMANAjat pod tuš. Nič ne bo.
+ Nova beseda za vijadukt je cestodržec. Če rabi kdo nanovoizumljene besede, naj pove. Še so na zalogi (samo do konca marca 50% znižanje,).
Pa enkrat moram mal moško populacijo popluvat. Sej ste čist uredu pa to, tud Klemči je awesome, sam tko. Da se ne bom samo nad novinarkami. (Spomnte me, no. Ta žoka je žvau).
In zdaj grem MANAMANAjat.
Pa lep pozdrav vsem, ki ste žrtvovali par minutk za blogec. Rada vas mam (najbrž ne, ampak what the hell).
Pa lep pozdrav vsem, ki ste žrtvovali par minutk za blogec. Rada vas mam (najbrž ne, ampak what the hell).
Ni komentarjev:
Objavite komentar