Po stotih letih pišem blog (zdej morš bit ful yay in iiiip in nawwww in pač WAAAAH). Po enem tednu ubistvu. In kaj se je tačs zgodil? Velik. Ampak te nekak nič od tega ne zanima, zato grem na taprvo temo, ki se jo bom spomnla.
Včeri sem šla po pouku z Eriko na kofe h Čižot (na kapučino in na belo kavo), ker src ni mel časa. In je blo uredu. Bela kava po slamci, nom nom. Zvedla sem nekej o koncertu enga japonskega (al kakšnga) benda in o enem njenem prjatlu, ki se zlo rad objema. (To, Erči!)
Po 40 minutah sem Klemna spustila iz skajpa na fuzbal. Ne no.
Aja, nekak se mi zdi, da ne razumeš naslova današnjega bloga, ugl. moj dragi je danes Avscu priznal ljubezen, jaz pa sem celo popoldne posvečala pozornost moji kemiji, that's why.
Seznam stvari, ki jih moram narest:
- se naučit igrat kitarco
- se naučit francosk
- nardit prvi letnik brez popravcev
- postat samozavestnejša
- postat manj lena
- nehat stalkat Klemna (in random folk)
Zdej grem pa delat nič in mogoče še potem kej napišem.
(Aja, tole je še iz Bosne):
(Ta slikca je smešna)
(Niko je zeblo)
(Nevemkje pri eni vodi. Edina slikca od treh, kjer mi ljubi ni odbil nog)
(Mostar. Srčkano).
(Tudi pri tisti vodi nevemkje).
(Ninu in njena seka).
Ni komentarjev:
Objavite komentar