Nuts (about you)

V življenju se eneparkrat zgodi kaj zanimivga in/ali celo pretresljivga.
Recimo to, da Tea pri nogometu ugotovi, da se žoga kotali.

 

In to, da Ninu ugotovi, da niso vsi "lepi fantje" tud uredu fantje.

 

In to, da se naučim kaj pomeni izraz 'hermetično'.

In da recimo dobim pismo v zeleni kuverti, kar je precej fino, ker je od Klemna.

In da nazaj shujšaš za skor eno kilo potem, ko si se že sprijaznu z dejstvom, da postajaš zavaljena svinja.

In da dobiš lešnike za miklafža (iz lešnikov se delajo fajne stvari).
In da uporabljaš 'in' v vsaki povedi (no, to so že malenkosti, ampak take fajne, luštne, simpatične ... blesava sm).

Aja, V SOBOTO OB POL ENAJSTIH AL KDAJ MAM FRIZERJA. Še dobr da sem to napisala, ker to res morš vedet.

 [Ta slikca je za Val, ona ževe zakaj. Upam]

Tale video je lušten in je moj najljubši za naslednjih par tednov, dokler ne najdem še kazga druzga. Aja, pa tist od Slow cluba (Trophy room) je tud fajn, tko zanimiv je no. Pa ne vem zakaj bluzim o tem, ku itak noben ne ve za kaj se gre.

Uglavnem, jes bi snek.

Da bi lahko delala snežene zajce in fantke in punčke in angelčke in uglavnem šla kej vn in pršla nazaj zmrznjena in z rdečim nosom, ampak bi se mela lepo. Čeprav bi mogu pol moj ljubi kidat pred hišo. Jes bi snek!

Pa lešnke od miklauža jem in se redim, ker ma to sranje baje neka olja not, ampak je DOBR.

 

 Če bi znala kvačkat, bi si nardila rokavice, puščico pa tiste prtičke za pod kozarce. Ker to je pač fajn. Aja, pa tiste skvačkane češnje, ki jih pol nimaš nikamor za obest, ampak so luštne.

Torej, ostala sem pri zanimivih stvareh, ki se faking pogost dogajajo zadnje čase. Mislm če je to, da Špeli reče "Umreti... to pomen da je bil živ, pa je umrl pol" al pa "Zrasti, to pomen da si bil prej majhen pa si potem zrastu v velzga človeka" al pa ti enkrat razlaga o besedah, drugič pa o pravilih al pa ti da za podpisat RAZREDNO POGODBO v comic sans pisavi s sončkom na spodnji strani lista, zanimivo, pol so ja- pogost. (Ker bedno dolg stavk).

 Plug, kosilnca, grablje, ledolomilka, strgalo za korenje in vse te zadeve v eni osebi mi gre na živce. Sej bi povedla kaj vse mi gre na njej na živce, ampak pol bi blo preobvious kdo je. (Ne no, mogla sem. Včas se morm spravljat na folk z osebnimi težavami, da jih pol lahko dejansk dobijo).

Zdaj ta blog pišem že skor eno uro in še vedno nisem povedla prov nič uporabnega. Pa še na folk se spravljam. Kok sm grda, ane? (Sej se kesam).

Nč, sekirat se grem, ku ne znam ujet letečga lešnka v usta. Baj.

 

 

It's Christmas and you're boring me

Ubistvu je bil pa najboljši božič na svetu.

Čeprav je bil novembra in sva imela skoraj krismes na helovin in za božično večerjo kruh, pršut pa dukatelo. Ker ljubezni pa ni manjkal.

 (Tega bloga nočem pisat zate, ampak za druge, samo očitno ga bom vseeno zate).

V času od poletja do danes (se kesam) se je zgodil precej stvari.

Recimo to, da sem zabila biologijo in otvorila sezono pisnih kolov.

Sem ponosna, da.

Pa recimo to, da je Val odkrila Matjažka, ki je GUJDEKA KLAU. Ki sicer sploh ni Matjažek ampak je Janko, samo to ni pomembno sploh (Ful ne glej če ti ni do klanja pujskof):

Zgodilo se je recimo tudi to, da smo z dekleti uvedle irish cream / neskafe vanilija / vroča čokolada / čaj / neki ob torkih zjutraj. Udeležba naj bi bila obvezna, ampak oh well, včasih katera manjka (al pa dve). To so neke vrste govorilne ure o različnih osebah, ki se jim takrat kolca.

Pa božič v novembru je kul. Ker te ne skrbi plundra na cesti ko greš v šoping, ker ni gužve v trgovinah, ker dobiš lepo smrekco, ki je nihče drug ne rabi, ker lahko posekaš random drevo in te ne vidi Božiček in ker je še vseeno dovolj toplo, da greš lahko na nočni sprehod s svojim dragim. In ker si prisiljen delat božične okraske iz aluminijaste folije, kar je epsk KU DREK. 

 

Naslednja stvar: jesen mi je všeč ker je prelepih barv. In ker ne rabiš bit velik, da jih vidiš, ker je listje tudi po tleh.

 

 

 In ker vas že dolgočasim bom rekla še adijo.

Se še kaj pišemo / beremo.

 

 

Vse najboljše za ostni dan od lobi!

Sej vem, da ne pišem več blogeca, ampak dans ga moram, ker ma moja lobi ostni dan in ker je ostala brez smsa. In ker nočem bit en izmed average frendov na frisbuku, ji bom napisala blog, prov tko kot ga je ona meni lani (mislm letos).

Lobi, eno leto si starejša, how does it feel?

Najbrž je bedno alpa dost podobno kot lani, ampak vsaj dones se maš lahko fino.

Upam, da si dobila celo torto (čimvečjo) sam zase, ker pol mam razlog, da sem ti fouš.

Tam gor menda uživaš (vsaj tolk kot lahko sledim prek fbja in blogov in vsega), pa nej tko ostane, čeprav bi blo čist fine with me, če bi pršla nazaj v Slovenijo, ker te šezmer nismo pozabil (pa zdele ko je tok mrz, Nace pomoje ful trpi tam nekje pol čevapa pod zemlo. In pol je še 88 pa tip s krvavo srajco pa vseostalo kar si pač tuki pozabla, v tistih poletjih).

Jaz ti - isto kot lani - želim čimveč uspeha pa veselja, pa vseeno lahko kdaj name pomislš. Šezmer ti šparam tist napihliv jogi za sleepover in skladanje bolanih pesmic.

Vse najboljše.

Lobimte.

The sky is purple with yellow spots

Če si bolj omejene sorte in ne veš, da ta link na mojmu wallu pomeni, da sem prišla iz morja, ti zdej povem. Doma sem (juhej al kaj). In blo je uredu (ubistvu je blo zlo lepo + edina stvar, ki sem jo naredila in je bila obenem koristna za okolico je ta, da sem enkrat ali dvakrat pomila posodo, phihi).

Kdor me ni pogrešu, ga bom brutalno umorila, prov uno, s sekiro razsekala.

Če hočeš, maš tukej slikce:

Bom ribo ulovu!

Phihi.

The 'We're going home' faces

But I don't wanna get up yet.

Odličen motiv

Fiš fejsez. :3

Nooooooo!

Ubistvu ne vem, zakaj sem šla spet tale blogec pisat, ampak najbrž je lepo, da mal obrišem prah iz njega. O morju ni dost za povedat- lenarl smo in se delal, da ne, jedl smo (jaz predvsem ostanke in kruh in poli in muslije in piškote, pa vseen), mal smo se namakal, velik smo rešval križanke, bral knjige in spal 12 ur/dan. In nismo se naveličal (vsaj mi, mladoletniki ne, za ostale ne vem).

Zdaj bom pa počas šla. Rejtajte 5 star in subskrajbajte. (Aš kao). Cya.

'Cause I'm the one who said it would be easy

... Now I'm the one who's feeling worse

Včasih ni vse odvisno od nas samih.
Včasih je preveč drugih dejavnikov okrog.
Včasih lahko samo narediš največ kaj je v tvoji moči. In upaš, da se vse izzide tako kot se mora.
Včasih ne moreš narediti nič.

Dolgčas mi je (tko ful zlo), ampak ne upam mislt nate, ker potem je vse skupaj samo še hujš. Vsaka debilna in nepomembna stvar me nate spominja in to ni normalno. Nate me spominjata zapestnici, filmi, jebena kockasta žirafa, sončna očala, okenska polica, Slow club, postla, nočna omarca, karkoli modrega in tisoč ostalih stvari. Še celo hrana me spominja nate.

Spet te ni in spet lahko samo upam da bo kdaj tako kot je bilo prej.

Sovražim ta ogaben občutek ko ne morem priklicati nasmeha na svoj obraz.

Fuck this, I'm a unicorn

Ne bom safrala, ker sem preveč kul da bi pisala safr blog, čeprou morte vedt da sem se prav zarad mojga safer-počutja izognla pozdravu.
In tud zdej vas ne bom pozdravla, ker mi je ubistvu vseen če tole prebereš al ne.
Namest pozdrava je tole

Ta komad je ful njami, sploh če si v safru. Tudi 'Sorry about the doom' je lep, ampak če ga preveč poslušaš začneš jokat. Če si depresiven pač.

Danes sem naredila teorijo za izpit za motorčka (Miha je pa pogrnu, men je blo ful smešn). Nevemkakotijeime, ki si sedela zraven mene, hvala, če te ne bi blo, ne bi nardila. Majkemi.

Zdej se loh že skor vozim (pazi, skor!). Ampak ful nisem tolk vesela kokr bi mogla bit.


Ful bi sad fejsala, a loh? Aja, pa te slikce so stare, zdej mam nove lase (stare, sam krajš).

Moj učk zgleda deformiran, jebeš.

Zdj pa grem, ku se pogovarjam z Niko in poslušam Slow club.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Pogrešam te no, a me loh nehaš delat aww pa ohh pa spomn se name pa napiš mi že tist sms, ker je bla že zdavni pol sedem ura.

Čokolino, ki to ni

Dejansko, ja.

Ker nama je blo s Klemnom dolgčas (in ker sva bla lačna) sva šla včeraj po pouku v merkator in kupla to zadevo.

Zadeve, ki jih potrebuješ za pripravek:

- Škatla vanilinota v kateri naj bi bil tudi tist prah za narest pač

- Liter alpskega mleka (lahko tudi manj, ampak boljše preveč kot premal, sploh če ga mal spiješ ven, da sploh maš nekej, kjer lahko to nardiš)

in

- Žlico

Za začetek sva se zbunila, ker nisva dobila plastične žličke v merkatorju (tiste za sladoled, veš, k jo dobiš zraven če ga kupiš). A dejansko VSAK, ki kupi banco sladoleda, vzame žličko?

Mnja, tud če, to faking ni fer.

In potem sva klicala random Litičane, če nama posodijo žlico. Maja se ni javla, prav tako ne Nika, zato je superpametna Eva klicala Jureta (ki itak ni vedu, da je bla moja telefonska. Gnoj). Ampak on pač ne bi bil gnoj če bi jo nama posodu, zato sva že hotla obupat.

Ker sva preveč kul da bi givapala, pa je Klemen dou anadr šans družini Balant in poklical je Tino.

Ona je pa tko dobra duša, da nama je prinesla žlico (yay).

In potem sva bla ful srečna (skos) in sva šla v park delat čokolino. Pardon, vanilino.

Gremo na bolj butasto temo.

Dans smo pisal geografijo in srčno upam da bo 2, ker res nimam časa še za te neumnosti (šolo mislim).

Fak, jaz ne bom nikol nardila te gimnazije. Prej se bom fuknla s kakšnga mosta.

AMAJGAD, aje res sam še 16 dni? Lobi, če to bereš (upam da bereš), mi morš povedat datume od kdaj do kdaj si tukej, ker ko si ti tukej, moram bit tud jaz.

Sam da veš.

Neki za intermezo. Čist slovensko.

When you're alone and life is making you lonely, you can always go
downtownjebise.

(Ni vse gej kar se sveti).

Uglavnem, hotla sem rečt. Aja, to sem že napisala.

(Eva, zajebala boš blog, nehi ga srt).

Poletje, stanje ljubezni in zaupanja, zamaknjenosti in ustvarjanja, KJE SE MI SKRIVAŠ, KURBA?

Blog je končan in je carski (razen tega da spet ne delajo slikce).

Ahhh ljubezen je dobra zadeva.
(to je bila globoka misel. /se zadovoljno nasloni nazaj z rokami pod glavo)

Bajbaj.