Ma ne, nisem jaz za to, da bi redno blog pisala. Včasih sam, ko mi je bedno. Nevem no. Tele počitnice so kar v redu in jaz ne bi glih da se jutri končajo, ampak po drugi strani pa ko ga jebe, sej bo kmal božič.
Za vse 4 (al 5) ljudi, ki še kdaj preberejo blog, imam eno vprašanje (in super bi blo če bi mel kdo jajca in mi lepo odgovoru in specifično razložu in utemeljil):
KAJ JE NAROBE Z MANO?
Mislm zakaj se mi zdi, da ko stopm v prostor kjer me noben ne pozna, da se vsi obrnejo stran od mene in nobenga niti najmanj ne zanima kakšna oseba pravzaprav sem? Al pa se prvi dve minuti delajo superprijazne, potem se pa obrnejo k svoji družbi in začnejo ful sumljivo pogledovat proti men in nikol več ne pozdravjo, če me slučajno srečajo.
Zakaj se tokrat počutim odveč v družbi? A sem preveč direktna? A se res totalno ne znam obnašat in nimam tapravga odnosa do ljudi? A preveč govorim in ne znam zbirat normalnih tem? Mislm kaj je no? Mogoče preveč uporabljam sarkazem in fore ki jih noben ne razume? A je problem ker jaz ne razumem vaših for? A preveč opravljam?
Gre se za to, da bi se rada spremenila. Rada bi dajala boljši prvi vtis in rada bi da bi kdaj tud kdo sam od sebe pristopu k men, me pozdravu in vprašu kako sem. Ne pa da samo jaz rinem v folk in sem totalno nezaželjena, ker mi ni všeč ko ljudje zavijajo z očmi pa ne vem zakaj (ja, vidim vas, precej očitno je).
Tud jaz želim prijatelje, ki se bojo z veseljem družil z mano in s katerimi se ne bom kregala o moji osebnosti, ampak o tem kdo bo pojedu zadnjo škrinco na sleepoverju.
Kdorkoli bo to prebral, prosim, napišite mi zasebca al pa sms al pa anonimno pismo zarad mene in mi odgovorte kaj je moj problem?
Čauči.
nedelja, 4. november 2012
ponedeljek, 8. oktober 2012
Presnova je če zanosiš
Sej debilne izjave so smešne. Ampak včasih so tok debilne, da rata epska neminljivosmešna fora iz tega, ki se zna pol zavlečt še v recimo cel dan al pa teden.
Živjo. Glede na to, da je bil moj blog preveč berljiv, sem si vzela ene sto let pavze, ampak ker sm vidla da je počas padal v pozabo sem se odločla, da je mogoče spet čas za par neumnih besed izpod mojih prstov (opečenih by the way, ampak to je blazn nepomembn, ker je način kako se mi je to zgodil izjemno pameten).
Kaj je novga? Ubistvu čist nč, razen tega da sem bolj odgovorna, zrela, samozavestna, razgledana in nč od tega. Delam se tud bolj prjazno, ampak pravzaprav sem sam še bolj nesramna, sam da tega noben ne ve (al se pa delajo).
Šolsko leto sem začela ful pridno, ampak motivacija za domače naloge intenzivno popušča, za učenje bo pa upam še nekej časa držala.
Ne glede na to da je ponedeljek, se počutim superawesome, poslušam muziko iz Lion Kinga in razmišljam o tem da bi šla po čaj in/ ali piškote, ampak se mi ne da, ker je ponedeljek in sem v začetektednašoku.
Jutri je torek (ja vem, obvious, ampak to je pomembno za nadaljevanje povedi) in jaz bi se najrajš napila, zaklenila v sobo, poslušala Lion Kinga, mela globoke monologe (ki bi bli pravzaprav posamezni deli dialogov same s sabo), se smejala superogromnemu kaktusu (za katerga sploh ne vem kdaj je mel čas tok zrast, zdej zgleda kot en ogromen k*), pela in plesala.
Včasih tud jaz nisem najbolj pametna, ne.
Veš ti, če to bereš (če ne nisi dost dober fant), pogrešam te. In upam da boš zdele hitr prletu na log in mi dal lupčka in me stisnu in mi reku da me maš rad. Čeprav je pozno.
Za ostale mi je pa vseen.
Noč.
* - misnla sem kaktus.
Živjo. Glede na to, da je bil moj blog preveč berljiv, sem si vzela ene sto let pavze, ampak ker sm vidla da je počas padal v pozabo sem se odločla, da je mogoče spet čas za par neumnih besed izpod mojih prstov (opečenih by the way, ampak to je blazn nepomembn, ker je način kako se mi je to zgodil izjemno pameten).
Kaj je novga? Ubistvu čist nč, razen tega da sem bolj odgovorna, zrela, samozavestna, razgledana in nč od tega. Delam se tud bolj prjazno, ampak pravzaprav sem sam še bolj nesramna, sam da tega noben ne ve (al se pa delajo).
Šolsko leto sem začela ful pridno, ampak motivacija za domače naloge intenzivno popušča, za učenje bo pa upam še nekej časa držala.
Ne glede na to da je ponedeljek, se počutim superawesome, poslušam muziko iz Lion Kinga in razmišljam o tem da bi šla po čaj in/ ali piškote, ampak se mi ne da, ker je ponedeljek in sem v začetektednašoku.
Jutri je torek (ja vem, obvious, ampak to je pomembno za nadaljevanje povedi) in jaz bi se najrajš napila, zaklenila v sobo, poslušala Lion Kinga, mela globoke monologe (ki bi bli pravzaprav posamezni deli dialogov same s sabo), se smejala superogromnemu kaktusu (za katerga sploh ne vem kdaj je mel čas tok zrast, zdej zgleda kot en ogromen k*), pela in plesala.
Včasih tud jaz nisem najbolj pametna, ne.
Veš ti, če to bereš (če ne nisi dost dober fant), pogrešam te. In upam da boš zdele hitr prletu na log in mi dal lupčka in me stisnu in mi reku da me maš rad. Čeprav je pozno.
Za ostale mi je pa vseen.
Noč.
* - misnla sem kaktus.
torek, 13. marec 2012
Igralka, ki je klofnila Tjašo Železnik
Iščem zadnjič ene komade po youtubu in naletim na intervju s tole Nino Rakovec. Okej, sej ne vem zakaj se sploh gre, ampak ta novinarka je ... no ja ... posebna.
Hojla.
Tule je tale intervju. Natipkan sicer, ampak še boljš. Najprej se moram zapičit v naslov. Zakaj zafuk je naslov "Igralka, ki je klofnila Tjašo Železnik", če je v intervjuju vprašane "Drži, da ste nekoč klofnili igralsko kolegico Tjašo Železnik?" To je tko, kot če bi bil naslov "Angelina Jolie si je odrezala desno nogo" in potem bi jo v intervjuju vprašal "A drži, da ste si nekoč odrezali desno nogo?". Ma ja okej. In potem Nina pravi, da je blo itak v sklopu avdicije, ja to je najpomembnejša informacija v intervjuju ane. Tko kot če bi Angelina zarad filma dejansko brez noge ostala.
No krneki.
In odločla sem se, da poguglam to novinarko Ano Fetih in ugotovila, da tudi takšne stvari intervjuja. Ahihihihi, gigglegiggle."Tkoda verjamem da je seks devetindevedeset odstotkov zveze". POGLEJ. RES JE BOLANO.
Okej, obupala. Brezveze.
Kako ste drugač? Ne, sej mi je vseen. Spat grem. In v sanjah bom brutalno umorila vse retardirane in primitivne novinarke. Hvala, noč.
(Facepalm)
nedelja, 11. marec 2012
Endva trištir dvejst.
Sto let, ja, vem. Mal se mi ne da, mal nimam časa in pol se nabere točno nič bloga. Ampak zdej se kesam in pišem kr nekej, da ne boste rekli, da pač nič ne pišem, čeprov res ne.
Tipični lame začetki, nizakej.
Sori, ampak taledva sta si ful podobna:
Naslednjič, če se bom spomnla, bom pizdila čez eno novinarko. Sej bo dons, sam se mi ne da, ker je tok supermega glupa, da nimam tok časa.
I WANT TO HAVE CONTROL I WANT A PERFECT SOUL I WANT YOU TO NOTICE WHEN I'M NOT AROUND YOU'RE SO FUCKIN' SPECIAL I WISH A WAS SPECIAL BUUUUUUT I'M A CREEP I'M A WEIROOO WHAT THE HELL I'M DOING HEREEE I DON'T BELOOOONG HERE OOOO OOOO OOOOOOOOOO.
Okej, prvič. Najbrž mam ergofobijo. In tud če bi jo premagala in se zvlekla do zvezkov in jih odprla, mi najbrž še vedno ne bi ratal, ker mam tud fobijo na neuspeh in fobijo na neuspeh po uspehu. Adej nehi. Ta šola je prefobična.
In da bi premagala prefobičnost, poslušam Radiohead in Manamana.
Ampak itak grem čez 10 minut MANAMANAjat pod tuš. Nič ne bo.
Ampak itak grem čez 10 minut MANAMANAjat pod tuš. Nič ne bo.
+ Nova beseda za vijadukt je cestodržec. Če rabi kdo nanovoizumljene besede, naj pove. Še so na zalogi (samo do konca marca 50% znižanje,).
Pa enkrat moram mal moško populacijo popluvat. Sej ste čist uredu pa to, tud Klemči je awesome, sam tko. Da se ne bom samo nad novinarkami. (Spomnte me, no. Ta žoka je žvau).
In zdaj grem MANAMANAjat.
Pa lep pozdrav vsem, ki ste žrtvovali par minutk za blogec. Rada vas mam (najbrž ne, ampak what the hell).
Pa lep pozdrav vsem, ki ste žrtvovali par minutk za blogec. Rada vas mam (najbrž ne, ampak what the hell).
Naročite se na:
Objave (Atom)