Taksi me že čaka pred hišo. Najbrž je taksist rahlo iritiran ker sem večkrat omenila da prosim naj bo točen, zdaj pa sem jaz dve minuti pozna, ker je bil snooze gumb preveč tempting. Ker se do železniške odpeljeva pol ure prekmalu, nama seveda ni treba čakat na trajekt. To bi se zgodilo samo, če bi se mi mudilo. Na zadnjem bregu pred postajo pade nekaj kapelj dežja in v tistem trenutku sem neskončno hvaležna za dodatno žepnino, ker me je rešila pred kolesarjenjem v tem kislem vremenu ob tej nehumani uri.
7.55
Štefan me že čaka v Hanovru. Najin prevoz v pičkovce gre šele ob dvanajstih, zato se počva na zajtrk in čakava, da se odpre Primark, ker pob rabi nove kavbojke. Ko ob dvanajstih odrinemo izpred strica na konju, pob še vedno rabi nove kavbojke.
12.00
V pičkovcih ugotoviva, da je poroka že ob dveh, in ne ob sedmih (takrat je šele fešta). To časovno sovpada z najinim čekinom v gasthausu. Upava na najboljše (možnost zgodnjega čekina in topel tuš) in greva po ključ. Soba je veri vintidž, s pohištvom iz Ikee (če bi bila Ikea buckingamska palača). Tuš je dost topel, da najin homeless imidž spremeni v wedding appropriate imidž. V mestni hiši pol ure kasneje že poslušava rahlo osladen, ampak kr aww govor o ženinu in nevesti (vsebino izvem naknadno, ker me gimnazija ni pripravila na real life nemščino). Štefan pravi da ni aww in hoče bruhat, ampak se zadrži ker ne bi blo lepo.
15.30
Uradnega dela je konec in midva sva spet v sobi. Greva spat, ker v tej zakotni vasi itak druzga ne moreš počet, energije za zvečer se pa tudi me branim.
16.30
Še vedno spiva v kraljevi postelji z žametom oblazinjenim ogrodjem.
17.30
Še vedno spiva in se boriva za en sam mali kovter, ker gretje ne dela, rjuha nama pripada pa samo ena. Če na bookingu namreč spremeniš iz enega na dva gosta, te ignorirajo, ker prva vela druga pa gulfa (razen ceno dvignejo valda).
18.30
Nase vlečem že druge najlonke in potihem molim vsem božanstvom, da mi H&M balerinke iz krep papirja ne razpadejo v dežju.
19.00
Ta fešta je enkratna. Na dvorišču pečejo fantastične bratwurste, ki so tudi edina topla hrana na voljo (tekom eventa se nekajkrat spomnim na vegane in vegetarjance, ampak njihova alternativa je lahko tzaziki na kruhu, ki je prav tako the shit in se čuti, da je narejen z ljubeznijo). Pred šotorom je jama za črepinje, pred katero nekaj časa kampirava in si sposojava še čist dobre talarje, ki jih z nepojenjajočim užitkom mečeva v tla. Turista valda nisva prinesla svojih. Nekdo prinese cel skret, ki se pridruži razbitemu umivalniku. Ne zdrži dolgo v velikih kosih, ker Štefan nanj vrže skalo. Desci.
20.00
Zabavnih iger in evergreen trash nemških pesmi seveda ne razumem (hvala še enkrat, GimLit), zato se zamotim z bratwursti in pivom. Borovničke, peppermint schnaps (listerine, ampak boljš) in jeger so v kjut malih shotih v trikrat manjših dozah kot smo slovenci navajeni, zato jih komot ruknemo ene par s starši mladoporočencev.
22.00
Pleševa, kar je moj vrhunec dneva (če ne celo leta). Ko pob počiva in henga s svojim novim best brojem (fejst dečko, ki je bejbi vzel talarje in šalce, potem pa prišel na poroko brez nje), plešem z vsemi ostalimi. Na tej točki je moja frekvenca lulanja že dosegla 4,5/h, ampak me to sploh ne moti, ker so skreti v prikolici skoraj lepši kot doma.
00.00
Vsi so blazno prijazni, zato imam ob zaključku sobote že kar nekaj novih frendic, ampak si ne morem zapomnit njihovih imen. Med swingom in srkanjem piva imena pač niso pomembna, luštn se imamo pa glih tko.
2.00
Dedi in babi osebnosti v nama prevladajo in greva nazaj v palačo, ker se je Milijonar končal že pred petimi urami. Kljub povštru v obliki Mangarta, luknji med jogijema in pomanjanju gretja, spim presenetljivo dobro.
9.30
Najdla sva fen, za katerega sem prejšnji večer trdila, da ga ni, ker je bil izven mojega vidnega polja (na omari, višji od metra in pol). Slepo zaupava google mapsom in pravočasno doseževa Hannovrov ajznpon. Kupiva zajtrk, kavo in čevlje za Štefana, potem pa se vsak odpelje v svojo smer. Zdaj ima moj vlak spet zamudo in znam zamudit povezavo. Ampak v to smer se ne sekiram preveč, ker je prelepega vikenda za moje pojme konec. So long, se vidimo čez dva mesca in pol.
00.00
Vsi so blazno prijazni, zato imam ob zaključku sobote že kar nekaj novih frendic, ampak si ne morem zapomnit njihovih imen. Med swingom in srkanjem piva imena pač niso pomembna, luštn se imamo pa glih tko.
2.00
Dedi in babi osebnosti v nama prevladajo in greva nazaj v palačo, ker se je Milijonar končal že pred petimi urami. Kljub povštru v obliki Mangarta, luknji med jogijema in pomanjanju gretja, spim presenetljivo dobro.
9.30
Najdla sva fen, za katerega sem prejšnji večer trdila, da ga ni, ker je bil izven mojega vidnega polja (na omari, višji od metra in pol). Slepo zaupava google mapsom in pravočasno doseževa Hannovrov ajznpon. Kupiva zajtrk, kavo in čevlje za Štefana, potem pa se vsak odpelje v svojo smer. Zdaj ima moj vlak spet zamudo in znam zamudit povezavo. Ampak v to smer se ne sekiram preveč, ker je prelepega vikenda za moje pojme konec. So long, se vidimo čez dva mesca in pol.
