Protagonistični samci, aktivni v prvi recimo temu petini mojega življenja, niso (bili) nikoli pretirano navdušeni nad nogometom. Izjema je bila kakšna res pomembna tekma pa še med to nihče ni imel želje po družbi bejbe, ki ne ve kaj je ofsajd. Mogoče mi zaradi te netipične družbe nikoli ni potegnu nogomet in mogoče mi je zaradi te iste netipične družbe pir zmeri smrdel. Mogoče pa imam samo boljši okus za športe (umetnostno drsanje valda, pa ne mi da to ni šport, ker če je na OI je več šport kakor se bom jaz kadarkoli športno udejstvovala). However, vse to se je spremenilo, ko sem spoznala Štefana. Ta je popolno nasprotje- med neinspirational šihtom razmišlja samo kako se bo popoldne vrgu na kavč in gledu fuzbal (glede piva pa itak že vemo, da me je uniču). In ker sem odprta za spoznavanje novih kultur, sem šla v soboto z njim na svojo prvo nogometno tekmo v Stožice. Zraven sta šla še Jure in Sabina in to moram nujno omenit, drugače je Jure užaljen. Po nekem naklučju je bila na isti tekmi prvič tudi moja teta, ki je isto velika fanica nogometa kot jaz. Sam ona je navijala za Domžale tko da buuu. Jedli smo kokice in še vedno ne vem kaj je ofsajd.
Ta prelomni dogodek mojega življenja se je zgodil že pred enim tednom. Potem sem se učila statistiko kot zmešana in jo v petek po celodnevnih vajah z minimalno koncentracije tudi odpisala. Ampak ker smo ženske običajno dobre v glumljenju, sem zglumila tudi standardno deviacijo in kvartilne odklone in pričakujem lepo okroglo pozitivno. Po izpitu smo šle z Dunjo in Vesno na kočerjo (obrok med kosilom in večerjo) v Hana in 2+1 gratis koktejle v Parlament (Vesna je pila sokastga, ker je vozila- razen če je kelnar zajebu, ker ni bil ziher ker je brezalko). Vmes smo se pasivno zadevale s hlapi, ki so se širili iz maruhuana marša v parku Zvezda (prikladno se je dogodek odvijal med obema našima aktualnima mikrolokacijama).
Včeraj sem prvič delala v Pustolovskem Parku Geoss, na sončku a vseeno v senci. Manjkalo mi je samo ogrevanje pred testiranjem zlate proge, zaradi česar sem si nategnla neke ramensko-vratne mišice (ne vem točno katere ker nisem poslušala pri anatomiji) in lazanja v tupperwaru ter mikrovalovka. Po osemurni izmeni smo imeli še dve uri izobraževanja "kaj storiti v primeru, da ti overweight middle-aged oseba obvisi na petnajstih metrih višine". Zdaj ležim kot krava v ležalniku pred hišo in se pržim na jutranje-opoldanskem soncu ter odlašam z učenjem ekologije. Štefan jamra da ne mara žužkov. Še mal pa grem delat sladko kislega piščanca.
