Turistična vodička

Zadnji tedni so bili obarvano športno, ampak to tkointko ve cela Slovenija, vključno z mano, ki sicer nikoli ne spremljam športa. Tokrat sem celo spremljala večino tekem, sploh od mojega finalnega izpita dalje.

Ta teden je bil poleg tekem zafilan tudi z mojim part-time prostovoljnim jobom turistične vodičke. Štefan je namreč dobil obisk iz Francije, prišel je njegov bivši čečki cimer (mogoče še kaj več, kaj pa jaz vem) in zraven privlekel še svojega kolega. Njun obisk je potrdil točnost izraza, da se nekdo naredi Francoza. Poba sta namreč prišla v Slovenijo brez načrtov, brez interneta in posledično brez GPSa. Sta poklicala Štefana medtem ko sva se midva nažirala v Parmi deset minut preden se zaklučjo boni: "Midva sva zdaj na Brdu, kam morva zavit da prideva do centra?". Potem sta ga poklicala še enkrat sedem minut preden se zaklučjo boni: "Zdej sva pri Lidlu, kam morva?"

Kakorkoli, midva sva požrla pici, onadva pa sta po nekem čudnem naklučju parkirala na istem parkirišču kot midva, čeprav sta se samozavestno peljala po Slovenski, kot da sta voznika LPP-ja tik pred penzijo. Srečali smo se pri Drami, vsak na svoji strani ceste. Štefan jima je jasno nakazal, da gremo v njuno smer in da prideva midva čez, ker smo šli v Hišo Športa gledat tekmo in poslušat retardirane Slovence, ki so že s prvim našim košem ratali instant pedri. Frenčija se za to seveda nista zmenila in sta ob zeleni luči zašprintala čez prehod in se začela pozdravljat sredi ceste. Ker to ni bilo dovolj, je bil eden od njiju v tričetrt hlačah in sandalih. Sva-šta.

Naslednji dan sta se prilagodila na naše podnebje in nedelujoč internet, jaz pa sem jima naredila itinerarij, ker me je živciralo, da sta gnila v hotelski sobi. Nakoncu sta menda celo videla večino stvari. En dan smo šli v muzej iluzij pa en krog po Ljubljani, sicer sta se pa s težavo odlepla od Štefanovih jošk in preživela kakšen dan tudi sama. V nedeljo dopoldne smo šli v Celje v šoping, potem pa še do pivske fontane. Takrat se je kot naročeno pokazalo sonce, da smo se ga lahko uizi nasekal še pred kosilom. Po kosilu sem ju jaz peljala še na Bogenšperk.

Zvečer smo šli gledat finalno tekmo. Štefan je mogu delat, zato se je znašu, spraznu gostilno in nam vžgal teve. Jaz sem zraven zvlekla še Ramono s celo vrečo kokic iz Hoferja. Frenčija sta rekla, da če ratamo prvaki greta kr dam. Pa sta šla.

Zdaj je zunaj že konkretno jesen. Včasih že zavoham sneg v zraku, včeraj sem prvič v sezoni naročila vročo čokolado in šipe v avtu se mi rosijo k zmešane. Danes bom pohala jurčke in kurla jesenske svečke. Lp.

Eva is a free elf

It's done.

Konec.

Fertik.

Končno lahko zaprem vse skripte, zapiske in zavihke s starimi izpiti in khan academy razlagami funkcij dveh spremenljivk. Po treh letih sem namreč naredila izpit iz matematike in s tem tudi celoten 1. letnik. Ostalih pet izpitov za 2. letnik mi sicer ni ratal opravit v celoti, ampak za to krivim pretežno nesrečo in zagrenjenost profesorjev. Kljub temu sem superzadovoljna sama s sabo, ker kdo lahko v dveh tednih naredi šest izpitov? Noben. "Ampak Eva ti si bla zmeri tok pametna... kako to da ti faks ne gre?" Sej gre, sam počas. Sori, ker mam lajf.

Zdaj sem končno pogledala Game of Thrones (Jonova rit je bila worth the wait). In končno bom lahko spekla kakšno torto. In končno bom lahko delala milo. In končno bom lahko posesala celo bajto, ki je še vedno katastrofalna od mojega herbarija. Šla bi še malo na morje, ampak mi vreme ni najbolj naklonjeno, zato razmišljam o termah. Dejstvo, da Štefan dela nine to five vsak dan, ni idealno za moje poznopočitniške plane, ampak nekdo more bringat home the bacon (ker nismo vegani).

V petek smo šli zapit mojo šestko iz matematike. Štefan je grozil z nekim zgodnjim curfewom, ker je zdej basically dedek, ki mora spat ob desetih, drugače je zmatran. Vseeno je nekako preživel do zgodnjih jutranjih ur. Dunja in Jure sa mi spila skoraj cel gin, zato sem bila jaz pretežno trezna. Vesna, Samo in Anita so zamudili, ampak oni mi vsaj niso spili preostalega alkohola. Srečali smo Davita, ki se nam je joinal, ko ga je original grupa zapustila, ker so oni tudi dedki. Spet sva šla iskat cigaret, ampak mi ga je Štefan pol vrgu stran, ker skrbi za moje zdravje (ker bom letos najbrž brez statusa in brez zavarovanja, tko da si res ne morem privoščit raka). Jedli smo krompir. V parlamentu je bil vsaj trikrat despacito, ampak me enkrat še ni bilo tam, enkrat sem šla pa glih lulat. Štefan in Jure sta plesala, kar se zgodi še redkeje kot sončni mrk. Dunja je lulala sredi ulice. Imeli smo kozarčke s Strelo McQueen in rum za v potico.

Davit je fotku

Dunja: "Jaz še ne grem domov, ker sem spoznala enga tipa in me čaka"
Špela: "Ti maš fanta, veš"
Dunja: "Aja... sej res"

Zdaj grem lahko igrat Simse, če hočem. Lahko gledam filme in lahko grem spat po kosilu, brez da me grize vest. In tud grem. Se javim še ko bom bolj polna proper počiniških izkušenj. Pa lep september.