I've been a really good girl

Jaz sem hipohohder. Ali imam pa res tisoč in eno bolezen, zdej že res ne vem več. Slaba kri, slabe ledvice, slab mehur, slaba prebavila ... Kot en star ata. Še dobro, da mi pripada vsaj dober apetit za nezdravo hrano in lenoba v vsej svoji mogočnosti. Zgleda da bom res dropnla pri štiridesetih.

Ko sem ravno pri lenobi- mojih počitnic še ni konec. In mislim da jih v tem tednu tudi še ne bo, ker imam za opravit ogromno nenujnih stvari, ki so bolj zanimive od nujnih faks related stvari. Upam, da Božiček ne bere mojega bloga.

V soboto zvečer smo se šli pelat z ladjico po Ljubljanici. Enkrat sem že omenila kolk sem navdušena nad lučkami in ostalimi kičastimi božičnimi okraski in če je kdo pozabil povem še enkrat. Upam, da bom lahko med prej omenjene nenujne opravke vrinila tudi nakup lučk, ker imam zdaj kovinsko postlo, ki je nadpraktična za napeljevanje svetlečihse kablov. Potem bom imela pa tudi v sobi pravo festive vzdušje in če se kaj poznam, jih do naslednjega leta ne bom hotela snet.

Vsi, ki ste mi nekoč davno obljubili kavo in/ali čaj jo lahko spijete sami, ker vas nočem več čakat (ne sej ne, a me lahko prosim kdo pokliče in povabi na kavo? Prosimprosim). Ful pogrešam henganje z nekaterimi ljudmi, ki jih poznam od zmeri al pa vsaj od skorzmeri.

Sneg, tebe tud pogrešam. Prid kej okol.

Tell me the legends of long ago

Recimo od enga mesca nazaj ko sem nazadnje napisala blog. Vmes smo se selil in sem med vikendi, ko sem doma doma, brez interneta (furam safer ker ne morem stalkat ljudi na fejsu). Med tednom mam pa tkointko bolj malo časa in rajši spim.

A obstaja kakšna naprava, ki zapisuje vse kar ti gre zvečer po glavi? Mislim tko zvečer ko ugasneš luč in se uležeš v posteljo in bam! Deset tisoč idej za v blog. Potem se pa zbudiš in bam! Spet tok prazna glava kot na povprečnem izpitu.

Prejšnji teden so bile lučke in midva sva jih šla gledat. Čudim se vsesplošni dobri volji obiskovalcev kljub mrazu, dežju in gromozanski nevarnosti, da bi ti z dežnikom kdo izbezal oko ven. Ampak verjetno je bil za to kriv kuhanček, tako da ne šteje. Jaz sem drugače že od oktobra božično razpoložena in se včasih začnem prav debilno nasmihat ko se z avtobusom peljem mimo kakšnih kjut dekoracij. Mrzlo je že čisto preveč in zdaj že komaj čakam sneg. Plundra je še vseeno boljša od dežja in luž. Prosim dajte mi sneg.

Zdajle sem v knjižnici, kjer bi se verjetno mogla učit za januarske izpite. Ampak januar je še tako daleč, da se mi ne splača skripte vn vlačit. Bom rajši prebrala kakšno knjigo, v kateri ni kemije. Ja. Tko bom nardila. Pa lep dan.