Ubistvu je bil pa najboljši božič na svetu.
Čeprav je bil novembra in sva imela skoraj krismes na helovin in za božično večerjo kruh, pršut pa dukatelo. Ker ljubezni pa ni manjkal.
(Tega bloga nočem pisat zate, ampak za druge, samo očitno ga bom vseeno zate).
V času od poletja do danes (se kesam) se je zgodil precej stvari.
Recimo to, da sem zabila biologijo in otvorila sezono pisnih kolov.
Sem ponosna, da.
Pa recimo to, da je Val odkrila Matjažka, ki je GUJDEKA KLAU. Ki sicer sploh ni Matjažek ampak je Janko, samo to ni pomembno sploh (Ful ne glej če ti ni do klanja pujskof):
Zgodilo se je recimo tudi to, da smo z dekleti uvedle irish cream / neskafe vanilija / vroča čokolada / čaj / neki ob torkih zjutraj. Udeležba naj bi bila obvezna, ampak oh well, včasih katera manjka (al pa dve). To so neke vrste govorilne ure o različnih osebah, ki se jim takrat kolca.
Pa božič v novembru je kul. Ker te ne skrbi plundra na cesti ko greš v šoping, ker ni gužve v trgovinah, ker dobiš lepo smrekco, ki je nihče drug ne rabi, ker lahko posekaš random drevo in te ne vidi Božiček in ker je še vseeno dovolj toplo, da greš lahko na nočni sprehod s svojim dragim. In ker si prisiljen delat božične okraske iz aluminijaste folije, kar je epsk KU DREK.
Naslednja stvar: jesen mi je všeč ker je prelepih barv. In ker ne rabiš bit velik, da jih vidiš, ker je listje tudi po tleh.
In ker vas že dolgočasim bom rekla še adijo.
Se še kaj pišemo / beremo.
