'Cause I'm the one who said it would be easy

... Now I'm the one who's feeling worse

Včasih ni vse odvisno od nas samih.
Včasih je preveč drugih dejavnikov okrog.
Včasih lahko samo narediš največ kaj je v tvoji moči. In upaš, da se vse izzide tako kot se mora.
Včasih ne moreš narediti nič.

Dolgčas mi je (tko ful zlo), ampak ne upam mislt nate, ker potem je vse skupaj samo še hujš. Vsaka debilna in nepomembna stvar me nate spominja in to ni normalno. Nate me spominjata zapestnici, filmi, jebena kockasta žirafa, sončna očala, okenska polica, Slow club, postla, nočna omarca, karkoli modrega in tisoč ostalih stvari. Še celo hrana me spominja nate.

Spet te ni in spet lahko samo upam da bo kdaj tako kot je bilo prej.

Sovražim ta ogaben občutek ko ne morem priklicati nasmeha na svoj obraz.

Fuck this, I'm a unicorn

Ne bom safrala, ker sem preveč kul da bi pisala safr blog, čeprou morte vedt da sem se prav zarad mojga safer-počutja izognla pozdravu.
In tud zdej vas ne bom pozdravla, ker mi je ubistvu vseen če tole prebereš al ne.
Namest pozdrava je tole

Ta komad je ful njami, sploh če si v safru. Tudi 'Sorry about the doom' je lep, ampak če ga preveč poslušaš začneš jokat. Če si depresiven pač.

Danes sem naredila teorijo za izpit za motorčka (Miha je pa pogrnu, men je blo ful smešn). Nevemkakotijeime, ki si sedela zraven mene, hvala, če te ne bi blo, ne bi nardila. Majkemi.

Zdej se loh že skor vozim (pazi, skor!). Ampak ful nisem tolk vesela kokr bi mogla bit.


Ful bi sad fejsala, a loh? Aja, pa te slikce so stare, zdej mam nove lase (stare, sam krajš).

Moj učk zgleda deformiran, jebeš.

Zdj pa grem, ku se pogovarjam z Niko in poslušam Slow club.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Pogrešam te no, a me loh nehaš delat aww pa ohh pa spomn se name pa napiš mi že tist sms, ker je bla že zdavni pol sedem ura.

Čokolino, ki to ni

Dejansko, ja.

Ker nama je blo s Klemnom dolgčas (in ker sva bla lačna) sva šla včeraj po pouku v merkator in kupla to zadevo.

Zadeve, ki jih potrebuješ za pripravek:

- Škatla vanilinota v kateri naj bi bil tudi tist prah za narest pač

- Liter alpskega mleka (lahko tudi manj, ampak boljše preveč kot premal, sploh če ga mal spiješ ven, da sploh maš nekej, kjer lahko to nardiš)

in

- Žlico

Za začetek sva se zbunila, ker nisva dobila plastične žličke v merkatorju (tiste za sladoled, veš, k jo dobiš zraven če ga kupiš). A dejansko VSAK, ki kupi banco sladoleda, vzame žličko?

Mnja, tud če, to faking ni fer.

In potem sva klicala random Litičane, če nama posodijo žlico. Maja se ni javla, prav tako ne Nika, zato je superpametna Eva klicala Jureta (ki itak ni vedu, da je bla moja telefonska. Gnoj). Ampak on pač ne bi bil gnoj če bi jo nama posodu, zato sva že hotla obupat.

Ker sva preveč kul da bi givapala, pa je Klemen dou anadr šans družini Balant in poklical je Tino.

Ona je pa tko dobra duša, da nama je prinesla žlico (yay).

In potem sva bla ful srečna (skos) in sva šla v park delat čokolino. Pardon, vanilino.

Gremo na bolj butasto temo.

Dans smo pisal geografijo in srčno upam da bo 2, ker res nimam časa še za te neumnosti (šolo mislim).

Fak, jaz ne bom nikol nardila te gimnazije. Prej se bom fuknla s kakšnga mosta.

AMAJGAD, aje res sam še 16 dni? Lobi, če to bereš (upam da bereš), mi morš povedat datume od kdaj do kdaj si tukej, ker ko si ti tukej, moram bit tud jaz.

Sam da veš.

Neki za intermezo. Čist slovensko.

When you're alone and life is making you lonely, you can always go
downtownjebise.

(Ni vse gej kar se sveti).

Uglavnem, hotla sem rečt. Aja, to sem že napisala.

(Eva, zajebala boš blog, nehi ga srt).

Poletje, stanje ljubezni in zaupanja, zamaknjenosti in ustvarjanja, KJE SE MI SKRIVAŠ, KURBA?

Blog je končan in je carski (razen tega da spet ne delajo slikce).

Ahhh ljubezen je dobra zadeva.
(to je bila globoka misel. /se zadovoljno nasloni nazaj z rokami pod glavo)

Bajbaj.