Zbudim se ob pol devetih. Ni problema, ker se je ponoči prestavila ura in sem spala v bistvu deset ur. Tudi slabo mi ni več in zdravje se mi je od petka nasploh izboljšalo za kakšnih dvesto procentov. Moram v trgovino, ker nam je paradižnikova mezga splesnela. Grem v Hofer, ampak tam nimajo prave paradižnikove mezge, zato grem še v Spar. Zgoljufam naravo, ki mi je dala zelene banane, tako, da jih vržem v pečico za deset minut. Spečem banana bread, potem spečem še trde in premalo nafilane mini calzone. Nafilam potovalko. Devetkrat letim po štengah gor in dol, ker vedno nekaj pozabim. Na USB dam Murkota. Eno uro pred predvidenim odhodom sem ready, ampak je glih premalo časa, da bi šla še malo spat, zato grem pač predčasno v Zalog. Spakiram še Štefanu. Spijem hektoliter čaja in med srkanjem točno vem, da bom mogla petkrat scat še preden se bomo odpeljali iz Ljubljane.
S Štefanom se natovoriva in napumpava zadnje gume, potem pa pobereva Matica. Po pričakovanjih moram tam prvič lulat. Potem poberemo Jureta, ki nam je spekel burek (in še dobro za to, ker na moje pice se ne mormo zanašat). Na koncu poberemo še Sabino in Jerneja. Tudi tam grem lulat. Še vedno z mano za volanom se odpeljemo proti gorenjski in kasneje Avstriji. Vmes me runkli pošljejo na napačen izvoz, zato nekaj minut izgubimo z obračanjem na carini za tovornjake.
Po petih urah, ko večina sopotnikov spi, jaz pa počasi rabim menjavo za volanom, naletimo na zaprto avtocesto. To me totalno zjebe, moj GPS pa tud, zato me Štefan začne nekaj še na pol v spanju usmerjat. V nekem kurčevem malem mestu v božji pizdini (Parsdorfu) nas opolnoči ustavijo seksi policaji. "English or german?" Ha ha. Pokažemo mu dokumente, on pa gre zapisat podatke na toplo v avto, najbrž zato ker sem mu bla ful lušna z zalimanim frisom in mastnimi lasi, pa me je hotu na fejsbuku dodat.
Na prizorišču zločina tudi zamenjam mesto s Štefanom in se semi-udobno namestim tako, da večino preostanka poti do Rostocka prespim. Zbudim se samo ko mi Matičevo pospeševanje na avtocesti podzavestno vzbudi strah za življenje.
Sabina na počivališču: "Mislim, da bi se rada prvezala preden Matic pride do avtoceste"
"Mi smo k un clown car k parkiramo pa kr naenkrat dvejset klovnov vn pride"
V Rostocku smo dve uri prekmalu. Krivimo Matica. Jure in Jernej gresta na romantičen sprehod ob sončnem vzhodu, ostali spimo v avtu. Preden lahko kupimo karte za trajekt, fašemo še en "random" policijski pregled.
"Karto za šest ljudi, prosim"
"Šest...? Mislite pet?"
"Ne ne, enga mamo še v prtlažniku"
Ob enih pridemo v Copenhagen. Check in je šele od treh dalje, zato oblečemo vse bunde, ki smo jih uspeli stlačit v prtljažnik in gremo na peturni sprehod po mestu. Vidimo katedralo, palačo in malo morsko deklico, ki je res zelo mala. Za jest nočemo plačat premoženja, zato zavijemo v neko vietnamsko luknjo, kjer jemo srednje ogabne sendviče in turbo ogabne juhe, ampak jim delno oprostimo, ker imajo lepo kelnarco.
Zdaj smo v sobi, ki je sicer majhna- družinska s tremi pogradi, ampak res lepo sci-fi opremljena. V planu imamo uničit dva pira na osebo, potem pa najbrž kmalu spat, ker smo slabi k hin. Lep pozdrav iz Copenhagna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar